Kot je na današnji novinarski konferenci dejala zaenkrat še vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović, misli, da v primeru potrditve to ne more več biti, saj da ima dan le 24 ur. Bo pa, je dodala, "sodelovala kot ekspert".
Kdo jo bo nadomestil na mestu vodje skupine, ne ve, saj mora o tem odločiti minister za zdravje. Kot je dejala, ima pri epidemiji veliko vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi lahko prevzel vodilno vlogo.
Sicer pa je beseda tekla predvsem o hitrih antigenskih testih in novih variantah covida-19.
Epidemiološki, ne diagnostični pomen
Kot je dejala Beovićeva, so hitri antigenski testi bistveno manj zanesljivi kot pa molekularni. Tako pri asimptomatskih ljudeh vseh kužnih z njimi ne zaznajo. "Zavedati se je treba, da ta test velja samo za tisti dan, pa še za tisti dan ni povsem zanesljiv," je poudarila, prav tako pa niso povsem specifični, kar pomeni, da lahko njihov pozitivni rezultat ovrže PCR test.
Njihova uporaba tako v bolnišnicah morda ni ravno smiselna, drugače pa je v primeru množičnih testiranj, saj z njimi zaznajo vsaj nekaj kužnih ljudi, pri čemer gre za skupine, ki sicer sploh ne bi bile testirane. Pomen teh testov je zato epidemiološki, ne diagnostični, je poudarila Beovićeva in dodala, da bo o smiselnosti tovrstnega množičnega testiranja mogoče razpravljati šele, ko bo število okužb dovolj nizko. V Sloveniji še ni.
Glede na nizko občutljivost tovrstnih testov je sicer smiselno testiranje večkrat na teden, na dva ali tri dni, a priznava, da je to težko izvedljivo. Kaj takega bi bilo smiselno le v primeru tesnega rizičnega stika, je dodala.
Tri variante
Od treh novih variant virusa, torej britanske, brazilske in južnoafriške, največja uganka ostaja brazilska. Tako britanska kot južnoafriška sta bolj kužni. Po besedah Beovićeve, je razlika od 50- pa celo do 70-odstotna. Za južnoafriško ni podatkov, da povzroča hujšo obliko bolezni, Britanci pa poročajo o večji umrljivosti v okoljih, kjer je britanske variante več, vendar pri tem ne gre za dokončne ugotovitve. Ljudje, ki so preboleli covid-19, so pred britansko različico zaščiteni, pred južnoafriško ne. Tudi cepiva so proti slednji nemočna, situacija je nekoliko boljša pri novejših cepivih.
Za rusko cepivo Sputnik V. je dejala, da gre s strokovnega vidika za zelo zanimivo cepivo, a da Rusija v nobeni fazi razvoja ne sodeluje z mednarodnimi organizacija, zato bi morali v primeru, da bi ga registrirali v Sloveniji, preveriti vse stopnje ne le razvoja, ampak tudi proizvodnje, kot sicer velevajo evropski standardi. To bi terjalo kar nekaj časa.
Beovićeva je priznala, da se situacija glede epidemije v Sloveniji izboljšuje, zasluge za to pa pripisala ukrepom izpred dveh tednov. Kako bo na upadanje krivulje vplivalo sproščanje ukrepov, bomo še videli. Če to ni bilo varno, bi se nam lahko zgodil tretji val. Tega bi lahko povzročil tudi pojav katere od novih variant virusa, zlasti južnoafriška. Za cepljenje je dejala, da poteka bistveno počasneje, kot bi bilo dobro za ustavljanje epidemije; po njeni oceni bo večina prebivalstva precepljena do poletja. Več odmerkov cepiva sicer pričakujejo v aprilu.
Prekuženost je ob ukrepih najboljše orožje proti epidemiji, je dejala. Brez ukrepov bi potrebovali 70-odstotno prekuženost, ki te dni znaša približno 30 odstotkov.
Razbremenitev
Opredelila se je tudi glede dejstva, da za komuniciranje z javnostmi potrebuje soglasje Urada za komuniciranje (Ukom). Kot je dejala, je želja vlade, da se viri informacij poenotijo. Omejitev je sicer ne omejuje, saj da je bilo komuniciranje v zadnjih mesecih zanjo zelo obremenjujoče, ob čemer ne ve, "če je doseglo svoj namen". Odločitev vlade je zato zanjo razbremenitev, saj meni, da mediji dobijo dovolj informacij.
