Pred enim mesecem, sredi januarja, se je v Sloveniji začelo cepljenje proti covidu-19 za najbolj rizične in prednostne skupine. Najprej so bili na vrsti starostniki v domovih za starejše, tam zaposleni in zdravstveni delavci, nato starejši od 80 let. Za ostale pa cepiva še ni na vidiku.
Po načrtu cepljenja in glede na trenutno precej omejene količine cepiva v naši državi lahko do takrat, ko bo na vrsti splošna populacija, traja precej dlje od predvidenega. No, to je pravzaprav že dejstvo, saj je Milan Krek, direktor NIJZ, dejal, da bi 15. februarja moralo biti dovolj cepiva za vse, a zdaj je jasno, da ga ni dovolj niti za tiste v prednostnih skupinah.
Bolniki šele aprila
Pred splošno populacijo bodo sicer, kot je razvidno iz načrta cepljenja, najprej cepiva deležni starejši od 60 let, zdravstveni delavci, kronični bolniki in bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, tisti, ki imajo možgansko-žilna obolenja, in imunsko oslabljeni. Nato bodo na vrsti še pripadniki nujnih služb, kot so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, policija, civilna zaščita, vojska, delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, prometu … Če torej povzamemo, so prednostne skupine pri cepljenju zdravstveni delavci, starejši, kronični bolniki in nato še kritično osebje izven zdravstvenega sistema.
Do konca tega meseca naj bi jim po trenutnih ocenah uspelo cepiti samo starejše od 80 let, zaposlene v domovih za starejše in zdravstvene delavce. Ranljivejši, kot so kronični bolniki, pa bi lahko prišli na vrsto šele aprila. Prednostne skupine bodo sicer pristojni sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva.
Kdaj torej?
Po besedah Janeza Janše naj tisti, ki ne spadajo v nobeno od prednostnih oziroma kritičnih skupin, vabila na cepljenje ne pričakujejo do pomladi. Slovenija ima sicer trenutno do konca leta zagotovljenih 2,27 milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,13 milijona ljudi. Nekaj manj kot 1,8 milijona odmerkov cepiva bo dobila od proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Najprej je namreč želela milijon odmerkov, dobila jih je okoli 900.000. Zagotovljenih imamo tudi 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki je še drugo v Evropi odobreno cepivo, a so vprašljivi roki dobave.
Nova runda in nov seznam
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so včeraj prejeli novo pošiljko cepiv proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha, predvidoma 21.060 odmerkov. V tem tednu pričakujejo tudi pošiljko s 16.800 odmerki cepiva AstraZenece. Povedali so, da so ob tem posodobili strategijo cepljenja proti covidu-19 glede prednostnih skupin za cepljenje in oblikovali priporočila za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene.
Prednostne skupine za cepljenje so po novem: zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in v varstveno-delovnih centrih, starejši od 80 let, nato starejši od 75, starejši od 70 let ter posebno ranljivi kronični bolniki, ne glede na starost. Za njimi pridejo na vrsto starejši od 65 let in kronični bolniki, starejši od 60 let. Naslednji bodo zaposleni v nujnih službah in šele zatem ostalo prebivalstvo.
Posledice cepljenja
Do začetka minulega tedna je bilo v register NIJZ prijavljenih več kot tisoč primerov neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19. Večina, 1064 primerov, se nanaša na cepivo Pfizerja in BioNTecha, s katerima je bilo opravljenih okoli 96.000 cepljenj. Večinoma gre za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, glavobole in omotico.
Resnejših neželenih učinkov so do konca januarja zabeležili sedem. »To sta bili dve smrti in pet takih neželenih učinkov, kjer je bilo potrebno hospitalno zdravljenje,« so sporočili z NIJZ. Po njihovih besedah je delež resnih neželenih učinkov med vsemi prijavljenimi pri cepljenju proti covidu-19 manjši kot pri ostalih cepljenjih.
