Nakupa nepremičnine si danes skoraj ne predstavljamo brez hipotekarnega kredita. Ob najetju tovrstnega posojila vam banke ponudijo na izbiro dve različni obrestni meri: fiksno, ki se ves čas odplačevanja kredita ne spreminja in je praviloma nekoliko višja, in spremenljivo, ki se prilagaja vsakokratni vrednosti referenčne obrestne mere, v naših bankah je to skoraj brez izjeme euribor. V tem trenutku je euribor, ki ponazarja obrestno mero, po kateri si banke posojajo denar med seboj, na rekordno nizki ravni. Šestmesečni euribor znaša celo –0,522 odstotka. A na žalost to za potrošnike, ki najemajo kredite, ne prinaša večjih koristi.
Banke zavarovane, potrošniki ne
Pri pregledu ponudbe bank, ki poslujejo v Sloveniji, smo namreč ugotovili, da negativni euribor upošteva le ena, vse ostale v pogodbe zapišejo, da se negativni euribor šteje kot obrestna mera nič odstotkov in se začne spreminjati šele, ko postane euribor pozitiven. Banke so na ta način sebe zaščitile pred negativnimi spremembami euriborja, za kreditojemalca pa zaščite ni, kar bodo številni občutili, ko se bo čez čas euribor začel zviševati. Kreditojemalec, recimo mu Janez, ki je najel 100.000 evrov kredita s spremenljivo obrestno mero, ki je sestavljena iz euriborja in pribitka 1,8 odstotka, trenutno plačuje mesečni obrok v višini 496 evrov. Če bi banka upoštevala negativni euribor, pa bi njegov mesečni obrok znašal 473 evrov. Na ta način banki plača letno kar 276 evrov več. Dokler so obresti nizke in se obroki s spremenljivo obrestno mero ne spreminjajo, ni pričakovati, da bi se kdo zaradi tega pretirano razburjal. A referenčna obrestna mera ne bo večno vztrajala na tako nizkih ravneh, in ko se bo začela zviševati, bodo ljudje ob znatno višjih mesečnih obrokih hitro postali nejevoljni. Našemu Janezu bi se že v primeru, da se referenčna obrestna mera dvigne za dve odstotni točki, mesečni obrok zvišal na 595 evrov, kar je skoraj 100 evrov več kot plačuje zdaj, letni strošek kredita pa bi se dvignil za 1200 evrov. K sreči se dvigi referenčnih mer praviloma ne zgodijo čez noč, in kot kaže, se zaradi učinka epidemije na finančni sistem še nekaj časa ni treba bati zvišanja.
Nedopusten pogoj
Vrnimo se k praksi bank, ki so se zaščitile pred negativno obrestno mero. Euribor se je v negativno območje začel spuščati leta 2015 in banke so kmalu ugotovile, da se bo to poznalo v njihovem izplenu. Tako so se precej samovoljno odločile, da bodo negativni euribor preprosto spregledale in ga obračunavale po nič odstotkih. A ker je spreminjanje pogodb nedopustno, so morale popustiti in pri starejših pogodbah negativni euribor upoštevajo, nekatere pa so svojim komitentom ponudile nove, bolj ugodne pogodbe, v katere pa je že vključena tako imenovana »floor« klavzula, ki negativno vrednost preprosto izenači z ničlo. A že v letu 2016 je sodišče v Španiji odločilo v prid kreditojemalcev, ki so trdili, da so tovrstne klavzule v nasprotju z Direktivo 93/13 EU, ki je namenjena zaščiti potrošnikov. Sodbo je potrdilo tudi sodišče EU, ki je bankam naložilo, da morajo kreditojemalcem vrniti preveč zaračunane obresti. Tudi v sosednji Avstriji je pred dvema letoma potrošniška organizacija VKI na sodišču dosegla, da so ničnostne klavzule razglasili za nične, banke pa so morale potrošnikom vrniti kar 360 milijonov evrov.
Čaka se tožba
Špansko sodišče je leta 2016 obravnavalo tri tožbe kreditojemalcev zaradi klavzul, ki so navzdol omejevale obresti, in tovrstne klavzule spoznalo za nične. Sodbo je potrdilo tudi Sodišče EU in naložilo bankam vračilo neobračunanih negativnih obresti.
Tako je prav nenavadno, da v Sloveniji negativni euribor po pregledu ponudbe na spletu upošteva le ena banka. Celo dve banki, ki sta ga upoštevali pred dvema letoma, sta to prakso opustili. Združenje bank Slovenije smo povprašali, kaj menijo o tovrstni praksi in ali pri »floor« klavzuli ne gre za kršenje Direktive 93/13 in delovanje v nasprotju s sodbo Sodišča EU. Odgovorili so nam, da po njihovem mnenju praksa slovenskih bank ni v nasprotju s sodbo, ki smo jo navedli. Kot trdijo, Sodišče EU v omenjeni zadevi ni odločilo, da so klavzule o obrestnem dnu nične, pač pa naj bi se ukvarjalo zgolj s posledicami sodbe španskega sodišča. Opozarjajo, da iz sodbe Sodišča EU tudi niso razvidne okoliščine sklepanja kreditnega razmerja, ki je bilo predmet presojanja, tako da se razsodba ne more neposredno uporabiti za kreditne pogodbe, sklenjene po pravilih slovenske zakonodaje. V Banki Slovenije pravijo, da sodbe Sodišča EU ne morejo komentirati, ker za to niso pristojni, prav tako trdijo, da bankam ne morejo dajati navodil, »kako naj s svojimi strankami urejajo pogodbena razmerja, kar se nanaša tudi na ureditev negativne obrestne mere v kreditnih pogodbah«. A kot pravijo, je način vpliva negativne obrestne mere (euribor) na pogodbeno dogovorjene obresti odvisen od vsebine pogodbe in zakonodaje, ki ureja pogodbena razmerja. To velja tudi glede nepoštenega pogodbenega pogoja v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), s katerim se je v pravni red Republike Slovenije prenesla tudi Direktiva Sveta 93/13/EGS.
Zakon na strani potrošnikov
Zakon o varstvu potrošnikov, ki ga omenjajo pri Banki Slovenije, v prvem odstavku 24. člena določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Res je, da so v nadaljevanju zakona našteti konkretni primeri nedopustnih pogojev in da med njimi ni omejevanja negativnih obrestnih mer, kar pomeni, da bi na to dilemo lahko odgovorila sodišča v sodnem postopku. Da gre v primeru kreditnih pogodb z variabilno obrestno mero, ki vsebuje »floor« klavzulo, za tak nedopusten pogoj, menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, ki so povedali: »Po našem mnenju gre za zaščito močnejše strani, torej banke, potrošnik pa ostaja nezaščiten pred dvigi euriborja, obenem pa oškodovan, saj ni deležen nižjih kreditnih obrokov zaradi negativne vrednosti euriborja.«
Sod smodnika
Naša poizvedovanja sicer kažejo, da so komitenti, ki se obrnejo na banko z zahtevo, da se jim negativni euribor kljub ničnostni klavzuli upošteva, ponekod uspešni in dosežejo znižanje obrestne mere, za tožbo pa se, kot kaže, ni odločil še nihče. Bati se je treba, da se bodo tožbe začele kopičiti šele, ko se bo euribor dvignil in se bodo kreditojemalcem zvišali mesečni obroki. Prav neverjetno je, da po izkušnji s krediti v švicarskih frankih nihče, ne banke same, ne Banka Slovenije, ne naredi ničesar, da bi se preprečila potencialna nevarna situacija, ki bi lahko zamajala bančni sistem. Ne nazadnje bi o tem lahko rekla kaj tudi vlada, saj gre obseg kreditov z variabilno obrestno mero v milijarde, zneski neobračunanih negativnih obresti v milijone, in kot je v navadah bank, bi se »nepričakovano« gromozansko breme lahko hitro želelo prevaliti na pleča davkoplačevalcev.
