Tema je zanimiva, pomembna in terja večjo pozornost, izsledki tega spremljanja oziroma »monitoringa« pa bodo pomembni tudi za poznejše analize o tem, kako je pri nas potekala epidemija.
Kot je pojasnila Ravnikarjeva, so se že na začetku epidemije pojavili podatki, da se novi koronavirus razmnožuje v različnih delih telesa, vključno s prebavnim traktom. Posledica je jasna, virus se izloča z blatom, blato pa konča v kanalizaciji, kjer ga nato prestrezajo čistilne naprave. Te vzorce sicer že dlje časa uporabljajo tudi za sledenje »določenih patogenih mikroorganizmov, tudi virusov.« Podkrepljeni s preteklimi izkušnjami so se že čisto na začetku epidemije, torej marca lani, enake metode lotili tudi v primeru sars-cov-2, jeseni pa so nato začeli s »pilotnim monitoringom« na čistilnih napravah Ljubljana, Domžale-Kamnik, Celje, Velenje, Maribor, Kranj in Koper. S tem so pokrili približno 600.000 prebivalcev.
Lepo se prilegajo
Kaj so ugotovili? Po besedah Ravnikarjeve se količina virusa v posameznih čistilnih napravah »lepo prilega številu aktivno okuženih prebivalcev.« Ugotovili so, da je bila v spomladanskem času količina virusa v odpadnih vodah izredno majhna, septembra in zlasti oktobra pa se je začela eksponentno povečevati, pri čemer so vrh zaznali v začetku novembra. Nato se je ta rast ustavila. Ravnikarjeva je pri tem izpostavila primer čistilne naprave Ljubljana, kjer se količina virusa v odpadnih vodah od takratnega vrha naprej ne spreminja bistveno. Pojasnila je, da jih to niti ne preseneča, saj je bilo v Ljubljani konec oktobra število okuženih podobno današnjemu. So pa v januarju »zelo lepo zaznali povečanje števila okuženih« v odpadnih vodah, že nekaj časa pa spremljajo upad količine virusa v čistilni napravi Velenje, kar se tudi »lepo sklada s številom okuženih.«
Takoj so ga zaznali
Poleg zgoraj navedenih čistilnih naprav so odpadne vode spremljali tudi v primeru Doma starejših občanov Medvode. Kot zanimivost je izpostavila, da so njihove odplake začeli spremljati že v času, ko še niso imeli nobenega potrjenega primera okužbe, pri čemer so »istočasno, ko so imeli prvi primer, virus zasledili tudi v odpadnih vodah.« Trenutno so začeli tudi s spremljanjem odpadne vode, ki priteče iz Osnovne šole Dragomelj, kjer pa virusa zaenkrat še niso zaznali.
Iskanje potencialnih žarišč
Ravnikarjeva je še pojasnila, zakaj je spremljanje virusa v odpadnih vodah, kar počnejo številne države po svetu, pomembno oziroma »zanimivo.« S tem namreč spremljajo prisotnost virusa v celotni populaciji, tudi pri asimptomatskih, ki se ne testirajo in je tako okužba skrita pred očmi javnosti, a se virus ne uspe skriti v blatu. »Zaznavanje je zelo hitro, včasih celo nekaj dni preden vidimo vrh v številu okuženih pacientov.« To bo še posebej »zanimivo za naslednje valove in za nova žarišča.«
Angleškega so že zaznali
V odpadnih vodah so zdaj začeli iskati tudi nove različice virusa. Po navedbah Ravnikarjeve glede na predhodne rezultate iz prve polovice januarja v odplakah še niso zaznali »mutacij, ki so povezane z brazilsko ali južnoafriško različico. Našli smo pa kar nekaj mutacij, ki so povezane z angleško različico, vendar v zelo, zelo nizkih količinah, kar pravzaprav potrjuje trenutne rezultate, ko smo našli samo nekaj primerov angleške različice pri pacientih.« To spremljanje bodo sicer v prihodnosti še okrepili.
