Po njegovih besedah je vedno več spoznanj, da novi koronavirus povzroča cel spekter avtoimunskih stanj, ki lahko prizadanejo različne organe. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih, imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, ima pa več zapletov s kasnejšimi, prekomernimi imunskimi odzivi na sam virus. Dve najpogostejši stanji, ki jih diagnosticirajo pri otroških bolnikih sta večorganski vnetni sindrom, o katerem smo že poročali, in vnetje drobnih žil.
Trije otroci potrebovali intenzivno zdravljenje
Večorganski vnetni sindrom so na ljubljanski pediatrični kliniki prvič diagnosticirali septembra. Čeprav v prvem valu bolnikov s takšnim zapletom v Sloveniji ni bilo, so o njih poročali iz Velike Britanije, Italije in ZDA.
Na ljubljanski pediatrični kliniki pa so se začeli primeri številčneje pojavljati po 31. oktobru, do konca leta so večorganski vnetni sindrom diagnosticirali pri 20 otrocih, po novem letu pa še pri šestih. Trije bolniki so bili hospitalizirani na oddelku intenzivne nege. Pri štirih otrocih so predhodno potrdili okužbo s koronavirusom, ostali so imeli asimptomatski potek bolezni, vsi pa so imeli visoke vrednosti protiteles proti sars-cov2. Avčin je opozoril, da je delež otrok, ki se okužijo z novim koronavirusom in razvijejo večorganski vnetni sindrom, izredno majhen - manj kot 0.1 odstotka (manj kot eden na tisoč okuženih otrok).
Prvi simptom visoka vročina
Prvi simtpom omenjenega zapleta je visoka vročina, ki jo je težko zbiti. Otroci imajo pogosto bolečine v trebuhu, nekateri imajo drisko, - ni pa to vodilni simptom - pestita jih lahko tudi slabost in bruhanje. Razmeroma zgodaj se pojavi prizadetost kože in sluznice (pordeli očesni veznici, na koži pa izpuščaji, ...).
Tri oziroma pet dni po začetku bolezni se pojavi najtežji zaplet - prizadetost srca. Pride namreč do zmanjšanja krčljivosti srčne mišice, nekateri otroci imajo tudi prizadete žile. Ob tem lahko postanejo izrazito utrujeni, prizadetost srca pa lahko razmeroma naglo napreduje. Prizadet je lahko tudi katerikoli drugi organ, vendar redkeje (približno tretjina do četrtina bo imela prizadetost jeter, trebušne slinavke, ledvic, pljuča pa bodo prizadeta pri manj kot četrtini otrok). Pogoste so tudi motnje strjevanje krvi in elektrolitov.
Otroke zdravijo z protivnetnimi zdravili, imunoglobulini, sistemskimi steroidi, v nekaterih primerih tudi z biološkimi zdravili.
Povprečna ležalna doba je 14 dni
Sedem oziroma 10 dni po uvedbi terapije pride do umiritve kazalcev vnetja. Povprečna ležalna doba bolnikov z večorganskim vnetnim sindromom je 14 dni. Dobra vest je, da so pri vseh otrocih, ki so jim diagnositicirali omenjeni sindrom, uspeli umejiti vnetje, končna ocena pa bo znana šele šest mesecev po koncu bolezni, ko bodo še enkrat opravili pregled z magnetno resonanco.
