Koalicija ustavnega loka išče glasove za nezaupnico, pri čemer upe polaga v poslance SMC, ki bi lahko na tajnem glasovanju odrekli podporo Janezu Janši. Eno izmed imen, ki se najpogosteje pojavljajo v takšnih računicah, je vodja poslanske skupine Stranke modernega centra Janja Sluga. Poslanka iz Celja je v SMC že od samega začetka, ko je to bila še Stranka Mira Cerarja. Od pridružitve vladi z Janezom Janšo na čelu pa je bila večkrat tudi javno kritična do posamičnih odločitev vlade, zaradi česar se je znašla na nasprotnih bregovih s predsednikom stranke Zdravkom Počivalškom. Kljub vsemu niti Sluga niti kdo drug iz SMC še ni dal podpisa pod nezaupnico. Od njih je odvisno, ali bo zdajšnja vlada zdržala do konca mandata in volitev prihodnje leto.
Zaradi obveznosti ob kopici interpelacij, posvetov in sej smo z Janjo Slugo opravili »pisni« intervju.
Ne nedavni seji odbora za notranje zadeve, kjer je tekla beseda o predsedniku Računskega sodišča Tomažu Veselu, niste želeli glasovati o končnem sklepu, predsedujočega Branka Grimsa pa pozvali naj spoštuje mnenje zakonodajno-pravne službe. Ali ste razmišljali, da skupaj z opozicijo zapustite sejo, in zakaj ne?
Že pri sklicu seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sem imela pomisleke glede pristojnosti odbora za odločanje o vsebini in sklepu, kot ga je predlagal predsednik odbora. To sem jasno povedala že na prvi seji in pozneje je ta moj dvom potrdila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Poslanci smo dolžni spoštovati slovenski pravni red in v skladu z njim ravnati vedno, tudi ko to ni najbolj udobno.
Verjetno si ob svojem vstopu v državno politiko niste predstavljali, da boste skupaj v koaliciji s stranko SDS?
Veliko stvari je takšnih, ki si jih ob vstopu v nacionalno politično areno nisem predstavljala. Doživela sem nekaj presenečenj v pozitivno smer, nekaj tudi v negativno. Politika je pač umetnost možnega. Na vaše vprašanje lahko odgovorim tudi v obratni smeri – verjetno si tudi SDS v preteklosti ni predstavljala, da bo leta 2020 skupaj v koaliciji s stranko SMC.
Kako vidite vlogo SMC znotraj aktualne vlade? Očitno je, da vsaj vi želite delovati kot nek korektiv, vsaj ko pride do vprašanj, ki zadevajo človekove pravice, svobodo medijev ... Po drugi strani se zdi, da kljub deklarativnim pozicijam SMC (pre)večkrat popusti željam SDS.
SMC je in je bila v vseh vladah do zdaj odgovorna in zmerna stranka, ki razume, da se v politiki ne da delati drugače kot s sodelovanjem in iskanjem kompromisov.
Moja stališče in tudi stališče stranke je, da si razmer, ki so nastopile pred enim letom, nismo ne zamislili niti jih nismo pomagali ustvariti. Zato tudi računa zanje nismo želeli ponižno vzeti in čakati na miloščino političnih partnerjev. Sprejeli smo odgovornost, sedli za mizo in zagrizli v težak ter, kot vidimo danes, dolgo trajajoč problem, imenovan epidemija. Delo v koaliciji, katere del smo, ni preprosto, a je tudi zaradi nas bolj osredotočeno na realne probleme. Velikokrat smo utež, ki delovanje koalicije drži na fokusu epidemije, in kdor temu ne verjame, naj se pošteno vpraša, kako bi bilo, če bi namesto nas v koaliciji sedela kaka druga stranka.
Ali lahko opišete interno dinamiko SMC? Kako avtonomni ste poslanci pri svojih odločitvah? V preteklih mesecih smo namreč večkrat iz vrst vaše stranke dobivali mešana sporočila o (ne)enotnosti glede sodelovanja s to vlado ali pogovorih s KUL
V SMC malo odločitev sprejmemo brez resne razprave, brez glasno izraženih razlik v pogledih in brez neke nujne kritičnosti do tega, kar počnemo. Če bi ravnali drugače, nas danes v takšni obliki, kot delujemo, zagotovo ne bi bilo več. Tudi pri vprašanju morebitnega sodelovanja s koalicijo KUL je bilo tako. Odločitev o tem, da povabila za sodelovanje oziroma izvolitev novega mandatarja ne sprejmemo, ni bila posledica kapric, preračunljivosti ali nekih drugih banalnih razlogov. Odločitev je sledila pomislekom glede operativnosti in zmožnosti sodelovanja strank, ki so si izključevanje privoščile že v idealnih razmerah. Težko je verjeti, da bi ravnale drugače v razmerah, ki vsak dan zahtevajo težke in nehvaležne kompromise. Skakati v takšna tvegana razmerja se nam je zdelo, in se nam zdi še danes, poteza, za katero moraš biti ali pa se delati dovolj nezrel.
Laična perspektiva zunanjih opazovalcev priča o SMC kot stranki interesov – posebej ključen za gospodarskega ministra Počivalška je turistični holding, ki je večkrat interpretiran kot razlog, zakaj SMC vztraja v vladi. Je po vašem mnenju kaj resnice v tem?
SMC je zagotovo stranka dveh in nekaj milijonov interesov, kolikor je naših državljank in državljanov. Zaradi njih se še trudimo za sodelovanje in zaradi njih poskušamo varovati, če ne že krepiti prostor za razpravo o realnih problemih naše države. Ti gotovo niso taki, kot jih poskušajo razložiti tisti, ki ne želijo videti dlje od boja za prevlado in s tem za oblast. Prvo vprašanje Slovenije za prihodnja leta je, ali nam bo uspel gospodarski preporod in ali bomo zahtevne razmere v globalnem okolju znali izkoristiti v prid naših gospodarskih in državnih interesov. In prvo vprašanje slovenskega turizma je, ali bomo uspeli vpliv države v podjetjih, kjer že ima svoje deleže, poenotiti in naravnati v smer zelenega razvoja, posodobitve hotelske infrastrukture in zvišanja konkurenčnosti na globalnem trgu. Te cilje slovenska turistična stroka zelo dobro razume, težje pa jih razumejo tisti, ki vidijo v turizmu samo svoj fevd.
Kako komentirate očitke, da je SMC z izvolitvijo Janeza Janše za premierja izdala svoje volivce?
Nisem prepričana, da so nas volivci kadarkoli volili zato, ker smo jamčili nesodelovanje s komerkoli. Sem pa prepričana, da so nas volili zato, ker smo obljubljali in tudi dokazali politično normalnost. Zmernost, razumnost, nekonfliktnost, spravljivost. S to držo smo vstopili v vse koalicije, tudi v zdajšnjo, in tudi sama se pogosto sprašujem, zakaj je povezovalnost v slovenski politiki postala zaničevana lastnost. Letos, ko se pogosto spominjamo dogodkov izpred 30 in več let, ki so nas vodili k zgodovinskim potezam našega naroda, poudarjamo to, kar nas je tedaj naredilo zmagovalce. Takrat se je znala politika na kritični točki povezati. Ta modrost tedanjih političnih liderjev je z današnjega gledišča nedosegljiv ideal in žal mi je, da iz te zgodovinske izkušnje nismo odnesli v prihodnja desetletja nič, kar bi zares trajalo. Kakorkoli obrnemo, bomo prej ali slej morali vsi, ki oblikujemo politično prostor, sesti za isto mizo in pošteno priznati nekaj: ni težava v tem, če – kot pravite vi – izdaš svoje volivce, težava je, ko počneš stvari zgolj in samo zaradi svojih volivcev ter pri tem zanemarjaš širši družbeni interes.
Je do vas s kakšnim predlogom, prošnjo ali ponudbo pristopil kdo iz vrst Koalicije ustavnega loka z željo, da se pridružite njihovi pobudi? Mogoče kar Jože P. Damijan ali Karl Erjavec osebno? Menite, da ima ta opcija kaj za ponuditi prebivalcem Slovenije?
Najprej: skoraj vsaka politična skupina ali stranka ima kaj za ponuditi. Vsaka ponuja svoje rešitve na vprašanja, ki nas pestijo. Vprašanje pa je, kdo je te rešitve v praksi zmožen izpeljati.
Ali podpirate Počivalškovo pojavljanje v spotu novonastale koalicije Povežimo se? Se vam to zdi pravilna poteza za stranko, ki vendarle, po anketah sodeč, sama nima možnosti, da bi presegla parlamentarni prag. Neko povezovanje bo verjetno nujno, če noče SMC izginiti s političnega zemljevida.
Predsednik naše stranke je svojo vlogo v tem videu že pojasnil. Povabljen je bil, da poda svoje mnenje glede številnih pobud za povezovanje sredinskih političnih strank, in tako kot že velikokrat prej je izrazil svojo načelno naklonjenost povezovalnim iniciativam. Žal mi je, da pobudniki gibanja Povežimo Slovenijo tega njegovega prispevka niso zmogli predstaviti na korekten način in da so v medijih ustvarili napačen vtis o celotni zgodbi. Usluge si s tem niso naredili, so pa s to nerodnostjo pokazali, kje tiči pravi vzrok, da sodelovanja med sorodnimi strankami v Sloveniji ni in ni: to je nezmožnost stopiti v isto črto. Vedno se najde nekdo, ki hoče skakati naprej.
Kaj so še vase osebne ambicije pred koncem tega mandata? Kaj želi doseči poslanka Janja Sluga v naslednjem letu in pol?
Delo poslancev koalicije je bilo v zadnjem letu izjemno zahtevno. Sprejeli smo vrsto zahtevnih zakonov in tempo dela je bil pogosto zelo naporen. Zame, ki sem v tem obdobju tudi vodila našo poslansko skupino, je bilo to zelo zahtevno tudi s tega vidika, da sem težje usklajevala svoje obveznosti v državnem zboru z obveznostmi v svojem domačem kraju. Veste, da sem bila že v prejšnjem mandatu zelo aktivna, ko je šlo za specifične, a zelo zahtevne in nakopičene okoljske težave Celjske kotline. To je nekaj, kar sem si zadala za osebni cilj, in velik del mojih aktivnosti v zadnjih šestih letih je bil osredotočen na to, da Celju in okolici pomagam zaživeti v bolj zdravem okolju. Odpraviti posledice neodgovornega in skrajno rizičnega ravnanja v desetletjih nazaj je, strokovno gledano, zahteven cilj, ki pa potrebuje za izpolnitev tudi odločno politično podporo. Ne maram se hvaliti s tem, kaj vse sem za Celje že naredila, a priznam, da mi je v čast, ko mi kdo reče, da z mano v poslanskih vrstah nobenemu okoljskemu ministru ni lahko. Če sem se v politiki česa naučila, je to, da moraš biti vztrajen in neomajen, in ko gre za kraje, v katerih živijo moja družina, prijatelji ter mnogi znanci, se tega dosledno držim. Sanacija Celjske kotline je torej moj vsebinski cilj tudi v zadnjem delu tega mandata. Temu dodajam manjše, a prav tako pomembne pobude okolja, iz katerega prihajam: od obnove cest, graditve pločnikov, avtobusne postaje, varovalne ograje, šolskih programov in infrastrukture in tako naprej. Moje osebne ambicije pa so bile in ostajajo enake kot že vsa leta, odkar imam svojo družino: da bi lahko bila dovolj dobra opora svojima otrokoma in soprogu.
