Platna neuslišanih so zidovi, mostovi, podhodi, vlaki, gledalci pa vsi naključni mimoidoči. »Ko ne vidiš, da bi se tvoja prepričanja odražala na televiziji, v časopisih ali na oglasnih deskah, ti šablone olajšajo, da pokažeš nestrinjanje in zavračanje in to deliš z javnostjo,« v knjigi Stencil Pirates (2004) pravi brooklynski umetnik, dizajner in aktivist Josh MacPhee.
S »političnim grafitom« se pri nas že vrsto let ukvarja profesor kulturologije in raziskovalec na FDV Mitja Velikonja, ki je lani na to temo tudi izdal knjigo (Post-Socialist Political Graffiti in the Balkans and Central Europe, Routledge, 2020). Kot raziskovalca sociologije kulture in radikalnih politik ga namreč še posebej zanimajo »nasprejani kriki«, ti v zadnjem letu na zidovih mest zrcalijo predvsem epidemijo in politične ukrepe zoper njo.
Odzivi aktivistov: takojšnji in besni
V prispevku Covid, tovariš: grafiti pandemije, nedavno objavljenem na Disenz.net, ugotavlja, da so bili odzivi aktivistov na vladne ukrepe zoper epidemijo »takojšnji in besni«: »Šablone, nalepke, 'običajni' dvodimenzionalni grafiti, stenske poslikave, izrezki, paste-up plakati, različni napisi in tako dalje – celotna paleta ilegalne vizualne urbane ustvarjalnosti je 'kričala' trdna politična stališča uličnih aktivistov. V nasprotju z nepolitičnimi, subkulturnimi grafiti so bili estetsko šibkejši, kar pa so kompenzirala še prodornejša in prepričljivejša sporočila. Zaradi zaprtja večine trgovin nekaterih niso niti nasprejali, temveč so jih naslikali kar z običajnim čopičem in barvo za kovine, les ali stene.«
Krasni novi svet: »Fašizem pod masko korone!«
V svoji analizi Velikonja izpostavi dve značilnosti aktualnih političnih grafitov. Prva skupina ponuja »neusmiljeno kritiko aktualne situacije«. Odporniški značaj političnih grafitov pa ni nekaj samoumevnega, opozarja avtor, »saj se je v zadnjih nekaj letih ta urbana vizualna ustvarjalnost preobrazila iz orožja šibkih proti oblasti v orožje močnih na strani oblasti«.
Velikonja med drugim ugotavlja, da nam z aktualno pandemijo povezani grafiti govorijo o tem, da je prihodnost že tukaj in zdaj: »V distopičnem današnjiku novega evropskega reda, z robotskimi policisti, ki nadzirajo meje, s popolnim nadzorom za vsakim vogalom.« Na kratko, z besedami s sten: »Fašizem pod masko korone!«
Anarhistična utopija: »Po koroni upor!«
Druga skupina s pandemijo povezanih političnih grafitov in ulične umetnosti, ugotavlja Velikonja, je aktivistična in emancipatorna: »Predlaga globalno in lokalno horizontalno solidarnost ter gradi konkretne utopije drugačnega, pravičnejšega sveta.« »Vlado v karanteno; Elite v karanteno; Policija v karanteno; Ne policijski državi!« kličejo misli z zidov z anarhistično predelano črko A. Misli so tudi vizionarske, morda utopične: »Po koroni upor!«
»Grafiti, nalepke in šablone na temo korone drzno in brezkompromisno razkrivajo – tako kot je nekoč serija grafik Francisca Goye razkrivala katastrofičnost vojne – katastrofičnost pandemije, nezmožnost in korupcijo današnjih vlad v soočanju s tem problemom ter njihove tihe ambicije, da opustijo temelje ustavne demokracije in nasploh družabnega življenja, kot ga poznamo, v imenu – kot se sedaj že očitno odčitava – permanentnega izrednega stanja.«
Zelo kratka zgodovina grafitiranja
Zelo posplošeno lahko rečemo, da je grafitiranje staro kot človeštvo samo. O tem pričajo več kot 15 tisoč let stare poslikave z motivi lova, živali in magijskih obredov v francoskih jamah. V antični Grčiji se po zidovih mestnih držav pojavijo ljubezenske tematike. V času rimskega imperija že se rojevajo volilni slogani. Prvi kristjani so v steno klesali Kristusove monograme, podobe rib, jagnjeta.
V srednjem veku je prosperirala kuga oziroma tematika smrti. V naši neposredni bližini, na fasadi cerkve v Lovranu na Hrvaškem, so naleteli na grafit nekega duhovnika Marka iz sredine 16. stoletja v glagolici, ki se nanaša na opustošenje, ki ga je povzročila črna smrt: »To govore mrtvi živomu: 'Ča me gledaš ale ča se čudiš? Ale ne znaš, da sam bil i jas včera, kako si ti danas, a ti oćes biti zutra, kako sam jas danas, 1549, to pisa žakan Marko.'«
V 18. stoletju so bili v Angliji priljubljeni grafiti Shakespearovih, Blakovih verzov. Pred drugo svetovno vojno so v nacistični Nemčiji s pisanjem antisemitskih parol terorizirali Jude. V času študentskih gibanj in globalnega antikolonialnega upora v 60. in 70. letih so po zidovih dominirale politične parole levice. Na vlakih in podzemnih železnicah v New Yorku pa so se v 70. letih pričeli pojavljati tudi »sodobni« grafiti z estetsko oziroma umetniško vrednostjo.
Grafitarska afera 1981
Pri nas so se »politični grafiti« razširili v času druge svetovne vojne. V kolektivnem spominu so ostale parole, kot so: Smrt fašizmu, svoboda narodu!; Živel Tito!; Živel Stalin!; Trst je naš!; OF s simbolom Triglava, pa še kaj. V mainstream debato pa so prišli z nastankom punkovskega gibanja v osemdesetih.
Prava drama je nastala, ko so trije mladeniči na steno Knafljevega prehoda v Ljubljani leta 1981 napisali: »Dol z rdečo buržoazijo!« »Gre za prevod nekega veliko starejšega francoskega grafita iz študentskih časov, ne spomnim se več natančno, kdo je zares avtor. Še kar dolgo so me takrat iskali. Vem tudi, kdo me je zašpecal. Nekaj malega smo šli tudi v zapor, ampak ne preveč. Mene in še enega so pridržali za nekaj dni, tistega, ki je povedal, pa seveda niso,« se spominja glavni protagonist akcije, ki je bil takrat star 17 let in ne želi biti imenovan.
Bolj je sicer danes znana tako imenovana naci-punk afera, ki se je zgodila le nekaj dni po tem, ko je naš sogovornik prišel iz pridržanja: »V tem primeru sem bil samo zaslišan, se mi pa zdi, da je oblast poskušala takrat obračunati s punk sceno, ki je niso razumeli, in s tem ne mislim Pankrtov ...«
Mitološki status JJ
Med osamosvajanjem oziroma med »procesom proti četverici« se je po zidovih Ljubljane pričela pojavljati predelana simbolika osamosvojilne fronte, nad Triglavom namesto »OF« kratica »JJ«. Po osamosvojitvi je bila nekaj časa na zidovih na udaru vladajoča LDS, pri čemer so aktivisti črko S začeli »zlorabljati« s simbolom ameriškega dolarja $. Iz časa referenduma za vstop v Nato so med bolj znanimi parolami: »Reci ne Natu«; »Nato se poserjem«; »NATO = GESTAPO«; »North Atlantic terrorist organization« ...
Vseskozi pa je priljubljena muza uličnih umetnikov prvak SDS Janez Janša, ki se tudi danes v več šablonskih različicah pojavlja po Ljubljani. Znan, a danes že pozabljen je napis v Mariboru: »Janša, kur** se ti tanjša.« Ko je konec aprila lani v mariborski Pekarni vzniknil ogromen grafit velikega vodje z iztegnjeno desnico in zapisom »Smrt narodu, svoboda fašizmu«, so ga gasilci še isti dan izbrisali v spremstvu policije. »Ljudje pozabljajo, ampak antijanševski grafiti so bili v preteklosti vedno prisotni. Janša je trenutno v svoji šesti ali sedmi tako hudi aferi, da je nihče drug ne bi preživel,« o legendarnem statusu aktualnega premierja razmišlja naš sogovornik iz grafitarske afere leta 1981.
