Deseti februar 2021 je nov datum upanja Koalicije ustavnega loka, da vendarle zrušijo tretjo Janševo vlado. Projekt KUL, ki se je začel že oktobra lani, je vmes doživel več vzponov in padcev, a v niti enem trenutku ni imel zagotovljenih 46 glasov za večino v parlamentu. Če se je ob zadnjem poskusu Erjavec podal v državni zbor z 42 podpisi, bo teh tokrat samo in zgolj deset, kar je minimalno število za sprožitev postopka glasovanja o konstruktivni nezaupnici. Se Erjavec boji, da mu bo spet zmanjkalo podpisov, ali zgolj skriva svoje adute?
»Kar zadeva vložitev, lahko povem, da bomo vložili z desetimi podpisi, pa ne zato ker nas bi bilo strah, da nimamo 42, 43 ali več podpisov, ampak zato ker se nam zdi nesmiselno še enkrat demonstrirati, da imamo zadostno število glasov,« je po sestanku s kolegi iz KUL po poročanju Večera dejal Erjavec. Zdi se, da je predsednik Desusa vsaj začasno za seboj pustil kaos preteklih tednov, ki so jih med drugim zaznamovale težave pri tajnem glasovanju na daljavo, interni spori znotraj Desusa, enostranske poteze Liste Marjana Šarca pri interpelaciji ministra za delo in ne nazadnje smrt poslanca SAB Franca Kramarja.
Če je verjeti Erjavcu, se je tako stranka upokojencev očitno poenotila, vključno s poslancem Brankom Simonovičem, ki še pred dobrima dvema tednoma ob zadnjem poskusu rušenja vlade ni dal svojega podpisa. Podpore pa seveda ni pričakovati s strani »odpadniškega« poslanca Roberta Polnarja, ki je še včeraj v državnem zboru razkrival vsebino pogovorov ob Erjavčevi vrnitvi na čelo stranke, ko naj bi ta zahteval, da nemudoma zapustijo koalicijo. Da bi pridobil poslance na svojo stran, naj bi Erjavec – tako trdi Polnar – dejal, da bo vsebina revizijskega poročila Računskega sodišča o nakupih zaščitne opreme tako obremenjujoča, da bo na stran KUL prestopilo več predstavnikov SMC. To se do zdaj ni zgodilo, Erjavec pa upe polaga v tajnost glasovanja.
Interni konflikt
Kot so poročali na portalu Necenzurirano.si, so v zadnjih dveh tednih iz vlade prihajale informacije, da bodo poslanci Desusa z vlado sklenili ločen sporazum o podpori, a jih uradno nihče ni nikoli potrdil. Prav tako ni skrivnost, da znotraj Desusa obstaja mreža ljudi, ki spodkopavajo odhod Desusa v vrste KUL. Med njimi imata po informacijah portala Necenzurirano.si ključno vlogo odvetnica Branka Neffat, članica ljubljanskega odbora stranke, in nekdanji podpredsednik stranke Saša Ivan Geržina, prvi slovenski veleposlanik v Rusiji. Njegov sin Aleksander Geržina je trenutno uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar (SDS), v času prejšnje vlade pa je bil njen glasni kritik na družbenih omrežjih.
Desus ne bo »ekstremna opozicija«
Vsekakor je zdaj očitno, da Janšev predlog poslancem Desusa o sodelovanju, katerega rok je potekel včeraj, ni padel na plodna tla. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je odločitev že sporočil Janezu Janši, pri tem pa zbranim novinarjem dejal, da jim mora povedati, »da je Janša prijeten sogovornik« in da s kolegi ne nameravajo biti »ekstremna opozicija«. Erjavec je komentiral odločitev poslancev rekoč, da je to razvidno tudi iz tega, da je predsednik vlade umaknil predlog . Janševa vlada je po njegovih ocenah očitno manjšinska in je premier zato »glede na torkov dogovor vodstva in poslancev Desusa stopil ne le en korak nazaj, ampak verjetno dva«. Kaj to vse skupaj pomeni za ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, bo jasno v kratkem.
Interpelacija kot test zaupanja
Četudi gre Desus enoten v KUL, pa je glasovanje o PKP8 nedvomno dvignilo kakšno obrv med partnerji iz sorodnih strank. Vsi poslanci Desusa so namreč soglasno glasovali proti dopolnilom, ki so jih vložile opozicijske stranke – torej tiste, s katerimi želi Erjavec v vlado. Edina izjema med poslanci je bil Jurij Lep, ki je podprl dopolnilo, s katerim je opozicija predlagala, da bi nadomestilo za izpad dohodka med drugim valom epidemije prejeli tudi dijaki in študentje, ki so ostali brez prihodkov za pokrivanje nujnih življenjskih in študijskih stroškov. Slabi obeti? Nova priložnost za preverjanje podpore bo med napovedanimi interpelacijami ministrov; prva je na vrsti Kustečeva, sledil ji bo minister za kulturo Vasko Simoniti.
