Boštijan Malavašič je tako 1. oktobra lani odprl samostojno podjetje in v njem zaposlil svojo življenjsko sopotnico. Najela sta gostinski lokal v središču Postojne, a je korona naredila svoje in jima močno ponagajala.
»Naš Palma bar še niti nismo dobro odprli, ko je 19. oktobra država zaustavila našo panogo, in gostilne in bari smo se zaprli. Od tedaj ne obratujemo. Jaz sem ostal samozaposlen in čakam, da bomo odprli, žena pa se je prijavila na zavod za zaposlovanje in zdaj prejema vsaj socialno pomoč, medtem ko sam od države ne prejemam nobene finančne pomoči. Seveda naj poudarim, da moram v tem času vseeno poravnavati vse obveznosti – prispevke, ki jih samostojnim podjetnikom naloži država, in še vse stroške, ki jih imam z lokalom (najemnina in ostalo). Brez prihodkov sem in moram skrbeti za vse to,« opiše njun zahteven položaj.
Kaj naj naredi
Nadalje razlaga, da jima je do zdaj še nekako šlo, saj sta imela nekaj prihrankov, a odslej … »Za decembrske obveznosti sva si že morala izposoditi denar pri starših, da ne bi zamudila pri katerem od plačil,« pravi in iskreno doda, da je položaj, v katerem sta se znašla, zelo neprijeten. Zaveda se tudi, da bo gostinstvo po vsej verjetnosti zadnje, ki se bo spet zagnalo, in se sprašuje: »Kako naj preživim do takrat?«
Država je v obliki finančne pomoči, ko je govor o samostojnih podjetnikih, roko ponudila tistim, ki so podjetja registrirali do 1. septembra lani. Ker je Malavašič svoje podjetje odprl prvega oktobra, mesec kasneje, do pomoči ni upravičen. »Podjetja, kot smo mi, ki smo dejavnost začeli po prvem septembru, pademo iz vseh paketov pomoči, obveznosti pa moramo vseeno poravnavati,« se huduje. Sprašuje se, zakaj on in ostali, ki so podjetja odprli kasneje, niso upravičeni do pomoči in ali jo morda lahko pričakujejo v prihodnje. »Rad bi državo opozoril na take, kot sem jaz. Ni nas malo. Lahko bi nas, te, ki nimamo prihodkov, odvezali vsaj plačila prispevkov, ki niso nizki. Na mesec moram zanje odšteti okoli 400 evrov. Ponavljam, plačujem prispevke, čeprav sem brez prihodkov,« izpostavi sogovornik iz Notranjske.
Zakaj je brez pomoči
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nam je pojasnilo, da je bil znotraj dosedanjih svežnjev protikoronskih paketov, tako imenovanih PKP, ključen datum 1. september 2020. Če si podjetje registriral do takrat, si bil upravičen do pomoči, sicer ne. »Namen ukrepov je, da država pomaga subjektom, ki so utrpeli posledice zaradi epidemije. Hkrati pa so morali biti ukrepi oblikovani tako, da se je prizadetost zaradi epidemije, tako imenovani upad prihodkov od prodaje, sploh lahko ugotavljala. Da je taka presoja in ugotovitev mogoča, je torej treba referenčno obdobje opredeliti tako, da se prihodki pred in po vplivu epidemije lahko izračunajo vsaj na ravni enega meseca. Glede na to, da se mesečni temeljni dohodek oziroma povračilo nekritih fiksnih stroškov samozaposlenim začne izplačevati z mesecem oktobrom, je bilo torej treba opredeliti, da so do njega upravičene tiste osebe, ki so upad prihodkov utrpele vsaj na ravni enega meseca. Datum 1.september 2020 je bil torej določen z namenom, da je upad prihodkov sploh mogoče ugotoviti,« pojasnjuje ministrstvo.
Predlog so podali, vendar …
Na ministrstvu so še pojasnili, da se ob sprejetju zakona PKP7 vlada ni odločila za premik referenčnega datuma na kasnejši dan, tako da je zaradi tega »žal podjetje gospoda padlo izven tega okvirja in ni deležen pomoči«, so komentirali konkretni primer našega bralca. Izpostavili so sicer, da so ob pripravi osmega PKP »pripravili predlog, v katerem smo glede na to, da se je obdobje odobravanja pomoči v obliki mesečnega temeljnega odhodka in delnega povračila nekritih fiksnih stroškov podaljšalo za obdobje januar do marec 2021, predlagali, da bi bilo možno v pakete pomoči zajeti tudi podjetja, ki so registrirana do 1. decembra 2020. Predloga ni bilo možno uvrstiti v ta protikoronski paket, saj je bil njegov namen predvsem hitra ureditev drugih odprtih zadev, kot je na primer podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ki poteče konec januarja 2021. V primeru novega protikoronskega paketa pa bomo predlog ponovili,« so pojasnili.
Vsaj oprostitev plačila prispevkov
Iz podatkov, ki so dostopni prek Ajpesa, lahko razberemo, da je bilo takih, kot je Malavašič, ki so podjetje odprli med 2. septembrom in 1. decembrom, 3118. S tem, da poslovanja nekaterih, saj delujejo v različnih branžah, epidemija ni prizadela. Če bo država premaknila mejo, bo torej pomagala tudi podjetjem, ki so se odprla med septembrom in decembrom. Kriterij, na podlagi katerega bodo določali, komu od teh bodo pomagali in komu ne, pa je, kot razlaga ministrstvo, spet »upad prihodkov od prodaje (pri izredni pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je to 20-odstotni upad, pri delnem povračilu nekritih fiksnih stroškov pa 30-odstotni upad)«, na kratko pojasnjuje ministrstvo za gospodarski razvoj.
Vprašali smo jih tudi, ali je mogoče pričakovati, da bi podjetja, ki so se odprla med septembrom in decembrom in nimajo prihodkov, oprostili vsaj plačila prispevkov, a so dejali, da takšen predlog za zdaj ni pripravljen. »V tem trenutku prav tako še niso pripravljene smernice za morebiten nov protikoronski paket.«
