Zaposleni v laboratorijih, ki opravljajo tudi analize vzorcev okuženih z novim koronavirusom, niso upravičeni do dodatka, ki sicer med epidemijo pripada najbolj izpostavljenim v javnem sektorju, so pojasnili Sindikati v zdravstvu Pergam skupaj s sindikatom laboratorijske medicine in Sindikatom kliničnega centra Ljubljana, ki so ob tem opozorili, da se jim zdi to povsem nesprejemljivo.
Gre sicer za poseben dodatek, ki ga peti protikoronski zakon predvideva za zaposlene v mreži javne službe v zdravstvu in socialnem varstvu, ki neposredno delajo z bolniki oziroma uporabniki socialnovarstvenih storitev, pri katerih obstaja sum na okužbo oziroma je ta potrjena. S sedmim protikoronskim zakonom je bil tak dodatek predviden še za zaposlene v teh dveh dejavnostih iz plačne skupine J, ki so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.
Povečan obseg dela
Sindikatom se zdi nesprejemljivo, da do takšnega dodatka niso upravičeni tudi zaposleni v laboratorijih, ki delujejo v okviru javnih zdravstvenih zavodov. V današnjem sporočilu za javnost so izpostavil, da ti ves čas epidemije izvajajo analize odvzetih vzorcev testiranj na novi koronavirus ter drugih vzorcev okuženih ter pri tem neposredno prihajajo v stik s kužnim materialom oziroma materialom, pri katerem obstaja sum na novi koronavirus. Dodali so, da se je v času epidemije obseg dela v laboratorijih ob nespremenjenem številu zaposlenih večkratno povečal, pri čemer se je še posebej povečalo število samoplačniških preiskav, ki so posledica manjšega števila napotitev k specialistom. "Obremenitve zaposlenih so posledično nečloveške in ne samo kot posledica odsotnosti zaradi odrejenih karanten, temveč tudi obolelosti, predvsem pa izgorelosti," so zapisali.
Sprevrženo in obsojanja vredno
Ob tem so dodali, da poleg tega prihajajo s strani nekaterih delodajalcev informacije, da bodo zaposlenim naložili vračanje izplačanega dodatka, če od ministrstva za zdravje ne bodo prejeli povrnjenih sredstev za že izplačane dodatke. "Takšno ravnanje je skrajno sprevrženo in obsojanja vredno, saj se navedeno že dogaja v največji zdravstveni ustanovi v Republiki Sloveniji (Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana)," so še navedli.
V PKP8 zahtevajo izenačitev
Sindikati zahtevajo, da se zaposlene v laboratorijih z osmim protikoronskim zakonom izenači z ostalimi skupinami zaposlenih v zdravstvu, ki so upravičene do tega dodatka. Če laboratorijski delavci v PKP8 ne bodo izenačeni z ostalimi izpostavljenimi delavci v zdravstvu in dodani med upravičence do dodatka ter bodo delodajalci od zaposlenih terjali vračilo izplačanih dodatkov, pa napovedujejo, da bodo začeli z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti zaposlenih v laboratorijski dejavnosti in širše.
Na UKC Ljubljana so pojasnili, da pogovori glede njihovega zahtevka za sredstva za izplačilo dodatkov z ministrstvom za zdravje potekajo. Dodatke izplačujejo sproti, zadnje izplačilo je bilo 22. januarja za december. Informacija, da bo UKC zaradi zavrnitve zahteval povračilo že izplačanih dodatkov od zaposlenih, pa ne drži, so še navedli za STA.
Zmagovalci v Zavodu za gozdove Slovenije
Področja izplačevanja teh dodatkov iz protikoronskih zakonov so pod drobnogled vzeli pri tedniku Mladina, kjer so ugotovili, da so največ dodatkov izplačali v Zavodu za gozdove Slovenije, kjer za razliko od zaposlenih v zdravstvu tudi naj ne bi imeli težav pri zagotavljanju teh sredstev. Pri Mladini ob tem opozarjajo, da bi lahko v ozadju tega, da izplačila tam tečejo gladko, stala tudi bratska naveza med predsednikom Sindikata Zavoda za gozdove Slovenije Boštjanom Režonjo in pristojno osebo na ministrstvu za kmetijstvo Robertom Režonjo, od julija generalnim direktorjem direktorata za gozdarstvo in lovstvo.
