Zadnje leto je bilo polno izzivov tudi za vašo panogo. Lahko ocenite, kakšen je bil padec v prodaji v letu 2020 v primerjavi s preteklimi leti?
Dosegli smo najslabši rezultat, odkar v Sloveniji beležimo statistiko pri prodaji končnim potrošnikom. Nekaj je k izboljšanju končne slike sicer prispevala prodaja podjetjem, nekaj pa prodaja v izvoz (prek tako imenovanih enodnevnih registracij). Skratka leto je bilo zelo slabo tudi v našem sektorju, na globoke spremembe smo se morali zelo hitro prilagoditi in želimo si bolj predvidljivega gospodarskega okolja. Kljub temu, da smo se ob lanski preizkušnji veliko naučili, bi leto 2020 radi čim hitreje pozabili.
Kako pomemben in varen je za kupca test in ogled avtomobila? Vseeno gre za večji nakup, za katerega denarja potrošniki ne damo kar tako na podlagi fotografij.
Trenutni ukrepi za zajezitev širjenja covida predvidevajo prodajo vozil na daljavo, čeprav tega odloka v sekciji pooblaščenih prodajalcev ne razumemo. Gre vendarle za prodajo tehničnega izdelka, za katerega večina družin nameni glavnino svojih prihrankov (običajno je to druga največja naložba v življenju; takoj za hišo/stanovanjem), zato je še toliko težje za potrošnika, da se »odloča zgolj na daljavo«. V teh izjemnih covidnih časih se je posebno izkazalo, da je ravno mobilnost z osebnimi vozili še kako pomembna, saj z vidika preprečevanja širjenja koronavirusa zagotavlja z naskokom najbolj varen način potovanj od točke A do točke B. Ne pozabimo, da promet z vozili ni prepovedan, zato bi bilo nujno sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotene prodaje vozil, saj s tem lahko potrošniku zagotovimo kakovostno mobilnost; se posebno ranljivejšim skupinam.
Vlada je ukinila davek na luksuzna vozila. Kako gledate na to potezo, kako bo to pripomoglo slovenskim ponudnikom avtomobilov?
Vsekakor bo to prebudilo prodajo nekaterih, predvsem močnejših vozil, ki so bila do zdaj neprimerno dražja za slovenskega kupca v primerjavi z nakupi v tujini. Nemalo primerov takšnih nakupov je bilo v zadnjih letih namreč opravljenih izven Slovenije, kar spet ni dobro za državno blagajno. Ocenjujem, da je zakon dober in da zagotavlja »win-win« situacijo za vse deležnike (državo, trgovce in kupce).
Nižja obdavčenost se pozna predvsem pri električnih vozilih. Kako smo Slovenci sprejeli takšna vozila? Se prodaja električnih vozil z razvojem viša ali še vedno prisegamo na bencin in dizel?
Električna vozila so bila že od nekdaj velika želja tehnoloških navdušencev, a kaj ko nismo znali bodisi hraniti ali razviti dovolj uporabne električne energije. Na tem področju v zadnjem obdobju zaznavamo korenite premike, a najslajše šele prihaja. Vozila so namreč že več kot primerljivo zmogljiva z do zdaj znanimi pogoni, a verjemite, da napredek tudi na tem področju še sledi. Vozila bodo vse zmogljivejša, z daljšimi dosegi in enostavnejšimi polnjenji. Nekateri tudi z lastnimi viri elektrike (kot primer je pogon na vodik). Čas bo prinesel dostopnejše proizvodne cene in na koncu tudi zelo konkurenčna vozila. V Sloveniji na razvoju tovrstne prodaje sicer malce zaostajamo za razvitimi trgi, a kljub vsemu vztrajno delujemo in razvijamo temelje na tem področju. Razcvet sledi tudi pri nas!
Kako gledate na električna vozila, ki jih ponujate tudi v svojih avtohišah?
Uporabniška izkušnja pri uporabi e-vozil je naravnost fantastična, saj ponuja neverjetno lahkotnost pri uporabi vozila ob presenetljivo zavidljivih zmogljivostih. Še posebno lahko poudarim uporabnost v mestnih središčih, zastojih, vožnji v klance ... En sam užitek! Večji prehod na e-vozila bo sicer še dolgotrajen (treba bo vzpostaviti vso podporno infrastrukturo), zato smo hvaležni, da imamo v svojem naboru tudi hibridna vozila, ki so odlična alternativa v tem »prehodnem obdobju«. Hibridi prinašajo vso lahkotnost e-vozil pri uporabi v mestnih središčih, zastojih, speljevanju (se posebno v klanec) in zmogljivosti bencinskih/dizelskih sorodnikov na avtocestah. Vse to s polovičnimi izpusti in bistveno nižjo porabo bencina. Posebna prednost tovrstnih vozil je v cenovni dostopnosti, majhni glavni bateriji (1,5–2 kWh v primerjavi s 40 in več kWh v e-vozilih), pa tudi tehnologija je preizkušena že več kot 20 let ...
Kaj pa vozite vi? Hibrida, električno vozilo, bencinsko vozilo ali dizelsko vozilo?
Vedno vozim eno izmed vozil iz naše flote testnih vozil, ki je v danem trenutku najmanj testirano, saj se s tem izognem stalnim »selitvam iz avta v avto«. (smeh)
Če se dotakneva številnih ukrepov, so ti vplivali tudi na tehnične preglede in servise pred registracijo motornih vozil. Kar pa ni nujno najbolj varna rešitev, saj lahko tako na cesti pustimo nevarno vozilo. Kakšno je vaše mnenje o teh ukrepih?
Ukrepi, ki so bili v veljavi ob prvem izbruhu koronavirusa v Sloveniji in so predvidevali popolno zaprtje tako servisov kot tehničnih pregledov z registracijskimi enotami, so nam pokazali, da takšen pristop nikakor ni primeren. Nahajamo se namreč sredi Evropske unije, in vozila brez ustreznih vzdrževanj ter brez veljavnih tehničnih pregledov v drugih državah niso bila več sprejeta. Tu je posebno trpel težki transport, saj so tuji organi začeli množično pošiljati naše tovornjakarje nazaj. Smo namreč ena redkih držav (morda celo edini) v Uniji, ki smo svojo dejavnost tako močno priprli. Po nekaterih tolmačenjih smo lahko opravljali zgolj »najnujnejša opravila za zagotavljanje varnosti v prometu«. Le kaj vse bi to lahko bilo? Tudi vožnja brez tekočine za pranje stekel je lahko smrtno nevarna! Kar pomeni, da če je uporabnik ne zna doliti sam, potrebuje za to neko pomoč – torej lahko štejemo takšno malenkost tudi za nujno opravilo, mar ne? Veste, ko država izda ukrep, da morajo biti servisi zaprti, potrošnik najprej razmišlja, kako je to zanj dobrodošlo, saj bo zaradi izpada servisiranja vozila s tem morebiti malce prihranil. Takšno razmišljanje ni samo zmotno, saj je lahko (ob spletu neugodnih okoliščin) tudi usodno za kateregakoli udeleženca v prometu. Proizvajalci vozil ne zagotavljajo brezhibnega delovanja vozil brez vzdrževanj, torej tega ne more zagotavljati niti noben covidni ukrep.
»Tudi vožnja brez tekočine za pranje stekel je lahko smrtno nevarna!«
Imate vi kakšno rešitev, predvsem če se bodo ukrepi ponovili v mesecih, ki prihajajo?
Na tem mestu bi rad posebno poudaril nujo po zagotovitvi servisiranja in vzdrževanja vozil ne glede na epidemiološko sliko. Dokler je promet z vozili dovoljen, je povsem razumljivo, da ga je treba tudi servisirati. Nespametno je razmišljanje, da zaradi neke bolezenske situacije vozil ni treba vzdrževati. Že zakonodajno je namreč poskrbljeno, da smo kot lastniki vozil dolžni skrbeti za vzdrževanje vozil skladno z navodili proizvajalcev. Proizvajalci so namreč zavezani k jamstvu, da bo vožnja vselej varna, a vendar imajo pravico pogojevati to varnost z rednim vzdrževanjem. Običajno je takšno vzdrževanje predvideno vsaj enkrat letno. Morda najnujnejše: kot lastniki in uporabniki vozil smo v vsakem trenutku dolžni zagotavljati tehnično brezhibnost, kar pa v primeru morebitnih zapletov večinoma lahko odpravimo zgolj z ustrezno kvalificiranim mehanikom. Bolj pomembno se mi zdi, da proces vzdrževanja v svojih delavnicah prilagodimo in ga poskušamo izvesti maksimalno na distanco, kar pomeni, da je komunikacija lahko izvedena prek telefona, e-pošte, vozilo lahko po potrebo počaka dan, dva, da se aerosoli uležejo, potem ob pristopu k vozilu poskrbimo, da vozilo ustrezno zaščitimo in razkužimo, kar seveda tudi izvajamo.
Ste tudi predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili – kateri je trenutno poglavitni cilj sekcije?
Tudi na tem področju ne moremo mimo covidne tematike, saj trenutno večino napora vlagamo v prepričevanje pristojnih v vladni skupini odločevalcev, naj našo branžo vendarle uvrstijo med izjeme, ki lahko izvaja svoje storitve ne glede na epidemiološko sliko oziroma vedno, kadar je dovoljen tudi promet z osebnimi vozili. Smo namreč specializirana dejavnost, ki zagotavlja posebno varnost potrošniku, ki je tudi ob trenutnih razmerah nikakor ne bi smeli zanemariti. V zadnjem obdobju se je potreba po tovrstnih združenjih pokazala v vsej svoji smiselnosti. Dokazali smo namreč, da smo še kako pomemben člen pri komuniciranju z vladnimi odločevalci pri kreiranju pravil, ki veljajo v katerikoli okoliščini. Že dlje časa ni bilo posebnih pretresov na teh relacijah, zato smo vsi skupaj že pozabili na smisel takšnih sekcij. To smo seveda zdaj obrnili v svoj prid in več kot uspešno (in tudi zelo usklajeno med ostalimi zbornicami) usklajevali vse potrebno za čim hitrejši zagon raznih dejavnosti, tudi nase. Veliko je bilo potrebnih usklajevanj ter priprav ustreznih smernic za delovanju naše dejavnosti v okviru vseh restrikcij, a smo zmogli. Čestitke vsem vpletenim za sleherni prispevek!
Kakšno okolje je občina Domžale, v kateri imate enega izmed salonov, za delovanje, razvoj, poslovanje ... vašega podjetja?
Domžale so občina, ki precej pozornosti nameni kvaliteti bivanja. Imamo odlične pogoje za gibanje v naravi, morda nam primanjkuje kakšen večji hrib in pokrit plavalni bazen. Glede na to, da se bomo tudi v bodoče še kar zadrževali več zunaj, bi bila dobrodošla solarna razsvetljava na nabrežju Kamniške Bistrice ob krajših spomladansko-jesenskih večerih. Želel bi si predvsem hitrejših prostorskih sprememb, zadovoljen pa sem z odlično povezanostjo z Ljubljano tudi prek železniškega prometa, ki je bil mimogrede ravnokar prenovljen. Super!
