Za uvod se vrniva eno leto nazaj. Zakaj je po vaši oceni odstopil takratni predsednik vlade Marjan Šarec?
Vlada Marjana Šarca je razpadla pred enim letom, a je treba poudariti, da jo je bilo tudi zelo težko oblikovati, ker je bila ves čas manjšinska. Najprej smo neuspešno poskusili oblikovati vlado z Novo Slovenijo, pozneje z Levico, a je bila naša vlada kljub temu od vsega začetka manjšinska vlada. Z Levico smo sklenili poseben dogovor. Tako da je bila Šarčeva vlada od njenega oblikovanja dalje manjšinska vlada. V Sloveniji se je izkazalo, da manjšinska vlada nima možnosti, da preživi. Prepričan sem tudi, kar zadeva aktualno vlado, ki je v tem trenutku tudi manjšinska, da nima možnosti, da bi preživela svoj mandat, saj ima celo manjšo podporo poslancev kot koalicija KUL.
Prepričan sem, da bo z vložitvijo konstruktivne nezaupnice prišla ura resnice tudi za vladajočo koalicijo. Ura resnice ob glasovanju konstruktivne nezaupnice bo pokazala, koliko glasov ima aktualna vlada in koliko glasov ima koalicija KUL.
Menite, da so se stranke, ki so sestavljale Šarčevo vlado in ki so danes del KUL, vključno z Levico kaj naučile iz omenjene vlade, ko je med strankami ter njihovimi voditelji pogosto prihajalo do javnih trenj?
Na levem polu je vladalo prepričanje, da desni pol v naslednjih letih ne bo sposoben oblikovati desne vlade. Ta samozavest in prepričanje levega pola sta imela za posledico medsebojne prestižne boje, ki so pripeljali tudi do konca prve manjšinske levosredinske vlade v Sloveniji. To je bil eden od razlogov za razpad vlade. Glavni razlog pa še vedno ostaja, da je bila vlada iz leta 2018 manjšinska in je bilo treba dobesedno garati v državnem zboru za vsako podporo h kakšnemu zakonu. Vseeno menim, da če ne bi bilo teh medsebojnih prestižnih bojev, bi po moji oceni Levica stopila v vlado in bi tako tudi ona prevzela odgovornost v večinski levosredinski vladi. Tako pa je prišlo do medsebojnega tekmovanja, katera stranka bo najmočnejša na levem polu. Prepričan sem, da je bila to šola za vse stranke leve sredine.
Nadalje sem tudi prepričan, da je za Slovenijo gotovo bolje, da imamo koalicijske vlade, v katerih potekajo temeljite razprave o pomembnih državnih zadevah. Bistveno pa je, da se po temeljitih razpravah na koncu najdejo kompromisne rešitve, ki so dobre za državljane.
Aktualna vlada, ki je sicer manjšinska, demonstrira prek največje stranke SDS tako imenovano avtoritarno demokracijo, v kateri je vse podrejeno največji stranki SDS. Teorija o modelu avtoritarne demokracije govori o modelu absolutne podrejenosti, v katerem veliki vodja sprejema vse odločitve. V politični praksi v Sloveniji se to kaže tudi s tem, da se koalicijska partnerja NSI in SMC velikokrat znajdeta v neprijetni situaciji, ko nekatere odločitve običajno sprejme predsednik stranke SDS. Obe preostali koalicijski stranki pa sploh nista seznanjeni z njegovo sprejeto odločitvijo oziroma izvesta to iz medijev ali prek tvita predsednika vlade.
Tipični primeri iz trenutne politične prakse so denimo ustavitev financiranja STA, pismo zunanjega ministra, ki je bilo priloženo poročilu ministrstva za pravosodje o stanju v pravosodju, in tudi tvit predsednika vlade, ko je vnaprej napovedal in čestital zmago na volitvah nekdanjemu predsedniku ZDA. Vsi ti primeri so povzročili nelagodje med koalicijskimi partnerji, vsaj tako je mogoče sklepati iz medijskih odzivov obeh koalicijskih strank. Verjamem, da bo nova levosredinska vlada vodila drugačno politiko. To bo politika, ki bo odprta do državljanov, ki bo spoštovala stroko, ki bo spoštovala vladavino prava in neodvisnost pravosodja, ki bo spoštovala svobodo medijev. Politika, ki bo normalizirala državo.
Bili ste član prve in druge vlade Janeza Janše. Kako bi primerjali delovanje Janše in SDS v prvih dveh vladah in zdaj v aktualni vladi. SDS se je od takrat radikaliziral. Kaj se je v tem času spremenilo?
V mandatu 2004–2008 Slovenija ni bila soočena s tako močno radikalizacijo političnega prostora, kot je danes. Politični radikalizem je zadnjih nekaj let postal globalen in svetovni pojav ter je prisoten tudi v najbolj razvitih državah, kot so ZDA, Nemčija, Francija … V prvem mandatu vlade Janeza Janše sem imel občutek, da smo dobro delali, a je že bilo slutiti zametke nezaželenih političnih praks, ki jih lahko danes vidimo.
Kakšne?
Na primer afera Patria. Res je, da sem podpisal pogodbo, a je nikoli ne bi podpisal, če bi vedel, kar sem izvedel pozneje v okviru dokaznih gradiv v sodnem postopku. Čeprav sem bil v kazenski zadevi Patria oproščen obtožb, me v stranki SDS in desnih medijih kar naprej obtožujejo krivde. Tako razumejo v SDS spoštovanje pravnomočnih sodnih odločitev. Za njih je to krivosodje, ko jim ne ustrezajo sodne odločitve.
V mandatu vlade 2012, ki je trajal le eno dobro leto, pa se je že močno občutilo način dela v vladi, ki je značilen za avtoritarne demokracije. Takratni predsednik vlade je želel imeti vse pod nadzorom, kar je bilo v zvezi z delom ministrstev in drugih državnih organov ter širše. Pomembno je bilo denimo celo to, katera tajnica bo razporejena v katerega od oddelkov na ministrstvu. Ali je naša ali ni naša po politični pripadnosti. Politika v drugem mandatu vlade aktualnega predsednika vlade je že kazala znake radikalizacije.
Ni nenavadno, da Janša ob aferah v njegovih vladah vedno zatrjuje, da kot predsednik vlade o ničemer ni vedel ničesar?
Podobno je bilo v zadevi Patria. Vedno me je čudilo, zakaj se predsednik vlade ne zanima za projekt nabave oklepnikov glede na to, da je bil to največji vojaški nakup, in zakaj me ni nikoli vprašal o poteku nabave oklepnikov. Dvakrat sem moral posebej zaprositi za pogovor, da bi mu predstavil, kako poteka navedeni projekt. Takrat sem bil prepričan, da se predsednik vlade ne želi vtikati v konkretno delo ministrov. Pozneje sem ugotovil, da je bil prek svojih tesnih sodelavcev zelo dobro obveščen o poteku tega projekta. Ne nazadnje so državni sekretar in mnogi drugi, ki so sodelovali v tem projektu, prihajali iz stranke SDS. Vsekakor je bila zadeva Patria zame neprijetna izkušnja. V SDS danes zelo radi trdijo, da nimajo nič s tem, češ saj je Karl Erjavec podpisal pogodbo, kar je seveda veliko sprenevedanje.
Na podlagi vseh teh izkušenj sem v volilni kampanji leta 2018 jasno povedal, da stranka Desus ne bo več sodelovala v vladah, ki jih bo vodil SDS. Tudi Janez Janša je zatrjeval, da nikoli več ne želi stranke Desus v svoji vladi. Junija 2017 je imel velik zbor članstva, na katerem je rekel, da si ne želi nikoli več v vladi stranke, kot je Desus, ker so glodavci in so zraven zgolj zato, da uničujejo koalicije. Prav zanimivo je, da sem te dni na dvoriščnih vratih dobil napis »podgana« – ki spada v vrsto glodavcev.
Po vseh teh izkušnjah sem vedel, da se politika SDS, ko bo na oblasti, ne bo spremenila in da bo vztrajala spreminjati državo po meri druge republike. Druga republika je projekt, ki se danes dogaja pred našimi očmi.
To je pripeljalo do predloga za konstruktivno nezaupnico. Kdaj načrtujete ponovno vložitev?
Najprej naj poudarim, da obžalujem, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi lahko obravnavali konstruktivno nezaupnico. Vendar bi bil preprosto političen samomor, če bi šel v parlament po zaupnico za novo vlado in mandatarstvo, pri tem pa bi bili odsotni nekateri poslanci, ki so se podpisali pod predlog konstruktivne nezaupnice.
Pri glasovanju v državnem zboru bo odločalo nekaj glasov, zato sem se odločil, da začasno umaknem soglasje. Upam, da bo državni zbor čim prej vzpostavil pogoje, da bo omogočil vsem poslancem, da uresničujejo svojo ustavno pravico.
Mislim, da gre za diskriminacijo. Če poslanec zboli ali je v bolniškem staležu, če je poslanka na porodniškem dopustu ali če je poslanec napoten na službeno pot – saj poslanci sodelujejo na primer tudi na zasedanjih Sveta Evrope ali drugih mednarodnih organizacij – in če v tem času poteka seja državnega zbora, ti poslanci ne morajo glasovati, kadar gre za tajno glasovanje.
Treba je poudariti, da gre pri tajnem glasovanju običajno za zelo pomembne zadeve, kot je imenovanje guvernerja, ustavnih sodnikov ali ne nazadnje konstruktivna nezaupnica, ki je najmočnejši politični instrument, s katerim lahko zamenjaš vlado z novo vlado. Vemo, da ta inštrument v Sloveniji ni bil uporabljen prav pogosto, zato me čudi, da ta zadeva ni ustrezno urejena v poslovniku.
Seveda ne pričakujem, da bo poslovnik čez noč spremenjen, z vložitvijo predloga konstruktivne nezaupnice bom počakal do trenutka, ko bodo vsi poslanci, ki so podpisani pod predlog konstruktivne nezaupnice, lahko glasovali. Vesel pa bi bil, če bi prišlo do spremembe poslovnika, za katero je sicer potrebnih 60 glasov poslancev. Ta ustrezna sprememba bi vsem poslancem omogočila, da lahko uresničujejo svojo ustavno pravico do tajnega glasovanja.
Premier se je na umik vašega soglasja odzval s trditvijo, da KUL nima namena prevzeti odgovornosti, po drugi strani pa je KUL po njegovem mnenju odgovoren za visoko število smrtnih žrtev.
Ob takšnih podatkih, ko imamo največje število mrtvih na milijon prebivalcev, ko dejansko vlada ne ponuja nobenih rešitev, razen kaznovalne politike, ko so na primer šole zaprte več kot 80 dni, bi vlada lahko – že iz teh objektivnih razlogov – odstopila. Če predsednik vlade trdi in misli, da koalicija KUL noče prevzeti nove vlade, naj odstopi, pa bo videl, da smo pripravljeni in da imamo tudi alternativni program.
Zdi se, da se aktualna vlada in koalicija zelo bojita konstruktivne nezaupnice, zato tudi izvajajo takšne in drugačne pritiske, saj vidimo zadnje dni, kaj se je dogajalo v poslanski skupini Desus z raznimi žaljivimi plakati, mazanjem zidov in ograj z žaljivimi izrazi in tako dalje. Očitno se zavedajo, da imajo resen problem z izidom glasovanja o konstruktivni nezaupnici.
Ali ob ponovni vložitvi predloga računate na kakšen dodaten podpis, morda tudi iz vaše poslanske skupine?
Ne. Za vložitev predloga konstruktivne nezaupnice je dovolj že deset podpisov, zato mi je smešno, ko pravijo predstavniki vladnih strank »zbrali ste samo 42 podpisov, rekli pa ste 43 podpisov«. Pri tem pa poslovnik državnega zbora določa, da se lahko konstruktivna nezaupnica vloži s podpisi desetih poslancev. Zaradi »fake newsa«, ko se je v desnih portalih stalno trdilo, da ima koalicija ustavnega loka le 35, 36 ali 37 glasov, sem želel, da dokažemo, da imamo bistveno več podpisov poslancev.
Ne bom iskal novih podpisov, predvsem pričakujem, da bodo poslanci državnega zbora glasovali za moje mandatarstvo in odrešili Slovenijo tega, kar se danes dogaja. Ko se posega v neodvisne, nadzorne institucije, ko se zamenjuje ljudi, ki ne zastopajo stališč v skladu s pričakovanji vlade, ko se želi prevzeti določene medije, ko se namenoma ne financira Slovenske tiskovne agencije v tistem delu, v katerem opravlja javno službo. Ko je s takim ravnanjem v bistvu povsem diskreditirala Slovenijo, kar zadeva spoštovanje pravil in vrednot EU.
Čudim se hvaljenju takšne zunanje politike, ki je povsem napačna in tudi v nasprotju s sprejeto strategijo slovenske zunanje politike.
Bili ste tudi zunanji minister, približevanja višegrajskim državam ne podpirate?
Ne. To so države, ki imajo težave z vladavino prava, zaradi tega je javnost tudi zmotilo pismo, ki ga je predsednik vlade naslovil na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Slovenska javnost je bila zgrožena, da ima aktualna vlada pomisleke glede pogoja vladavine prava.
V preteklih vladah ste najdalj časa preživeli kot obrambni minister. Vlada se je ob epidemiji odločila za 780 milijonov evrov vredno investicijo v šestih letih v Slovensko vojsko, ki sicer nujno potrebuje opremo. Ni takšna investicija v času negotovih gospodarskih razmer izjemno tvegana?
Če bi bile normalne razmere, če bi imeli normalno gospodarsko rast okoli štirih, petih odstotkov, potem bi razumel, da vlagamo tudi v našo varnost, a žal smo v času, ko nimamo gospodarske rasti in ko vemo, da nas bodo po tem, ko bomo premagali epidemijo covida-19, čakali veliki izzivi glede oživitve gospodarstva in morda tudi socialna kriza, ki bodo terjala velika finančna sredstva. Tukaj so zelo velika pričakovanja tudi od Evropske unije, saj vemo, da bodo namenjena posebna sredstva za oživitev gospodarstva in premagovanje socialne krize.
V tem trenutku je naš glavni sovražnik pandemija in morali bi vlagati več zlasti v zdravstveni sistem. Imamo več kot 3000 mrtvih. To je največja številka mrtvih, odkar imamo svojo samostojno in neodvisno državo. Zato v tem trenutku ni smiselno, da bi veliko vlagali v modernizacijo Slovenske vojske, ker je naš sovražnik virus, ne pa sovražnik z oklepniki, topovi in drugo vojaško opremo.
Skrbi me predvsem to, da kljub temu, da imamo v svetovnem merilu enega izmed boljših zdravstvenih sistemov in zelo požrtvovalne zdravstvene delavce, imamo takšne porazne epidemiološke številke.
To kaže na to, da se ta vlada ni znala spoprijeti s tem problemom.
Kaj je vzrok?
Problem je tudi nezaupanje ljudi. Stalno se jih krivi, enkrat zato, ker je martinovanje, drugič so v zidanicah, tretjič smučajo, četrtič se ponoči dobivajo po kleteh in popivajo. Takšni argumenti so zelo populistični in seveda tudi niso točni. Predsednik vlade pravzaprav sam vodi boj proti pandemiji, saj vidimo, da na tiskovnih konferencah v glavnem nastopa sam in razlaga stvari, ki bi jih morali razlagati strokovnjaki, eksperti, ne pa politiki.
Zato mislim, da je prav, da je prevzel vodenje ministrstva za zdravstvo, ker je dejansko tudi do zdaj vodil to ministrstvo. To je bil tudi razlog, da so bile ves čas napetosti med predsednikom vlade in našim ministrom za zdravje. Ker se ni poslušalo ne ministrstva ne stroke, ampak se je delalo na podlagi nekih populističnih instinktov.
Čeprav premier ni prisluhnil ministru Gantarju, ko je ta predlagal popolno zaprtje države, zdaj s prstom kaže nanj.
Glavni razlog, da se je povečalo število okuženih v času drugega vala, je, da smo prepozno zaprli južno mejo, ki je bila glavni vir prenašanja okužb.
V vladi imate še enega ministra.
To je nenavadna situacija, vendar je dogovor znotraj stranke, da počakamo na zaključek postopka konstruktivne nezaupnice. Ne glede na izid glasovanja bom opravil pogovor z ministrom za kmetijstvo.
Če bo nezaupnica izglasovana in bo nova vlada pozneje potrjena. Kako naprej?
Predsednik vlade je rekel, kaj bo nova vlada lahko naredila v preostalih dveh letih, saj prvo leto levosredinska vlada po njegovem mnenju ni naredila nič. To je seveda spet ena iz niza ciničnih izjav aktualnega predsednika vlade.
Ključno za novo vlado je, da se ustavi rušenje države, ustavi poseganje v neodvisne nadzorne institucije, v pravosodje. Vidimo, kaj se dogaja s tožilci in kako se pritiska na svobodne medije. Naš pomemben cilj je vključevanje in sodelovanje s stroko, ko gre za trenutno največji izziv, ki ga imamo, to je epidemija covida-19.
Glede na to, da predsedujemo Svetu EU, je tudi zelo pomembno, da v tem času spet vzpostavimo zaupanje v Slovenijo znotraj EU, da smo država, ki podpira vrednote EU. Vemo, da je v primeru financiranja STA Evropska komisija zelo jasno povedala, da ustavljanje financiranja ni v skladu z vrednotami in predpisi EU.
Na gospodarskem in podjetniškem področju je pomembno, da vsi tisti, ki delajo in potrebujejo podporo države, jo dobijo takoj, ne da čakajo dva, tri, štiri mesece. Veliko podjetnikov in obrtnikov je pred odločitvijo, ali zapreti svojo dejavnost. Predstavniki
obrtno-podjetniške zbornice na to opozarjajo in so že obupali nad neodzivnostjo vlade.
Leta 2022 nas čakajo redne parlamentarne volitve. Na levi sredini je pet parlamentarnih strank, bi lahko prišlo do združevanja?
Kar zadeva koalicijo KUL, mislim, da bi morali skupaj nastopiti tudi na volitvah. Na kakšen način je v tem trenutku težko govoriti, verjetno bo prišlo do povezovanja strank, ker je levi pol preveč razdrobljen.
Sam sem si že leta 2018 prizadeval, da bi se ustanovil levi blok, a nisem bil uslišan, ker so vsi mislili, da bodo sami dosegli boljši rezultat in da ni nevarnosti, da bi kdaj SDS kot vodilna stranka oblikovala vlado.
To bo lahko vzporeden proces, ki bo potekal z novo vlado. Sem zagovornik takšnega povezovanja in mislim, da potrebujemo močno levo sredino, ki je povezana, ki ima jasne cilje o prihodnjem razvoju Slovenije, ki podpira odprto družbo, vladavino prava, svobodo medijev in ki umešča Slovenijo v skupino jedrnih držav EU.
Želimo si odprto družbo, v kateri ljudi ne bo strah in ki ne bo v zadregi, ko se bo govorilo o naši državi. Preberite si New York Times ali Le Monde, kaj pišejo o Sloveniji in predvsem o aktualnem predsedniku manjšinske vlade.
