Informacijski pooblaščenec, ki je opravil nadzor nad vpogledi policistov v evidence politikov, ni ugotovil nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti pri obdelavi osebnih podatkov. Prav tako ni ugotovil sistematičnih nezakonitih vpogledov uslužbencev policije v osebne podatke politikov, poroča Dnevnik. Pač pa v uradu informacijskega pooblaščenca obravnavajo dva suma nepooblaščenih vpogledov dveh policistov. Enega je policija še pred inšpekcijskim nadzorom zaznala sama, drugega pa so ugotovili med postopkom nadzora.
Informacijski pooblaščenec je po poročanju časopisa v četrtek izdal sklep, s katerim so končali postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem so preverjali zakonitost vpogledov v osebne podatke 44 politikov, med katerimi so bili tudi vsi predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin.
Nadzor se je nanašal na obdobje od začetka leta 2019 do konca februarja lani, končne ugotovitve pa se ne razlikujejo pomembno od vmesnih, ki jih je informacijski pooblaščenec objavil sredi poletja. Preiskava je tako pokazala, da je podatke 44 politikov obdelovalo 700 različnih uslužbencev policije. Največ osebnih podatkov različnih politikov je pregledal uslužbenec, ki je vpogledal v osebne podatke sedmih politikov, so ugotovili pri informacijskem pooblaščencu. Večina zaposlenih, ki so se pri svojem delu srečali s politiki, pa je obdelovala osebne podatke zgolj enega politika.
Statistični vpogled je hkrati pokazal, da je osebne podatke nekaterih politikov obdelovalo tudi po več kot 50 ali celo več kot 100 policistov, pri čemer pa je šlo za primere, v katerih je policija opravljala varovanje oseb ob različnih dogodkih. Tudi pri tistih policistih, ki pa jih je bilo največ sedem, ki so večkrat vpogledali v podatke različnih politikov, se je izkazalo, da so se vpogledi nanašali na varovanje teh oseb, navaja Dnevnik.
Informacijski pooblaščenec je inšpekcijski postopek na policiji uvedel februarja lani, potem ko je policijo obiskala posebna komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostni služb. Poslanec SDS Žan Mahnič, ki je bil del te posebne komisije, je tedaj povedal, da so želeli pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov.
