Nezgoda pri delu je vsak nepredvideni dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju delodajalca, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izhaja iz dela ter pri tem povzroči poškodbo delavca.
Če se zaposlenemu kaj zgodi, se smrtno poškoduje, je bil zaradi poškodb nezmožen za delo več kot tri delovne dni ali je prišlo do kolektivne nezgode, v kateri se je istočasno poškodovalo več delavcev, je delodajalec dogodek dolžan Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijaviti takoj.
Ta s svojimi inšpektorji nezgode preišče. V letu 2019, ki je zadnje leto, za katero obstaja podrobna analiza, so inšpektorji preiskali 85 nezgod pri delu, od tega je bilo 58 težjih, devet smrtnih in 16 lažjih, zgodili sta se tudi dve kolektivni nezgodi pri delu. Prav tako so raziskali dva nevarna pojava, saj IRSD poleg nesreč beleži in spremlja tudi prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, ki povzročijo večjo materialno škodo ali neposredno ogrožajo življenje in zdravje delavcev pri delu. V letu 2019 so delodajalci prijavili 47 takih nevarnih pojavov, je sporočilo ministrstvo za delo.
Padec z višine, udarec cevi
Leta 2019 so na IRSD prijavili 16 nezgod pri delu, v katerih so delavci izgubili življenje in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju, med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Od teh nesreč se jih je dvanajst zgodilo v Sloveniji, štiri pa na tujem. »Tam sta se v dveh primerih v prometnih nesrečah smrtno poškodovala voznika tovornih vozil. V dveh primerih pa je šlo za opravljanje del na deloviščih, ko je en delavec padel z višine, drugega delavca pa je med odpravljanjem napake udarila cev,« so sporočili z ministrstva za delo.
Pojasnili so, da je bil leta 2019 najpogostejši vzrok smrtne nezgode padec z višine, in sicer v petih primerih. »Pri tem je šlo za padce z repa žerjava na tla, pri izvajanju del na strehi, pri spuščanju električnega kabla, vzpenjanju po lestvi ladje z višine šestnajst metrov in pri izvajanju montažnih del iz jeklene platforme z višine trinajst metrov. V treh primerih je bil vzrok smrtne poškodbe delavca prometna nezgoda, v dveh primerih pa dotik električne napetosti. Po en primer vzroka prijavljene smrtne nezgode delavcev so bili padec osebe na ravnem ter udarec delavca z glavo v robnik, podrtje ivernih plošč na delavca, odlet kamna pri miniranju, zasutje z brežino iz proda, prevrnitev z viličarjem ter udarec delovne opreme,« je povzetek nesreč pri delu, ki ga je za omenjeno leto pripravilo pristojno ministrstvo z inšpektoratom za delo.
Najmlajši 21, najstarejši 62 let
V letu 2019 se je po podatkih IRSD največ nezgod pri delu z usodnim epilogom zgodilo moškim, starim med 50 in 59 let. »V tej starostni skupini je bilo zabeleženih pet smrtnih nesreč, v starostni skupini med 40 in 49 let pa štiri. Po tri smrtne nezgode so bile v starostni skupini od 20 do 29 let ter 60 let in več. Zabeležili smo tudi eno smrtno nezgodo v starostni skupini od 30 do 39 let. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2019 je bil sicer star 21 let, najstarejši pa 62 let,« še kaže njihova analiza.
Poudarili so, da se vsako leto ponavljajo isti vzroki nezgod pri delu in tudi njihov delež je zelo podoben. »Tako je bil tudi v letu 2019 poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje, lažje ali smrtno poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to v kar 31,4 odstotka, kar je glede na leto 2018 za 0,5 odstotka več. Še vedno ugotavljamo, da zaposleni podcenjujejo nevarnosti, ki jih povzroča delovna oprema. Kot naslednji vzrok nezgode pri delu pa so zabeleženi zdrsi, spotiki in padci delavcev (na nižji nivo, na istem nivoju in neopredeljeni padci), in to v 19,1 odstotka primerov. V 13,8 odstotka primerov je bil vzrok nezgode pri delu gibanje telesa z obremenitvijo, materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca pa je bil vzrok v 13,4 odstotka vseh prijavljenih nezgod,« so še povedali.
