Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek, je pri cepljenju v Sloveniji trenutno največja težava ta, da je cepivo v tako omejenih količinah. Kot je znano, je bilo v zadnjem tednu dobavljenih bistveno manj odmerkov od pričakovanih, a proizvajalci po njenih navedbah obljubljajo, da ga bo v naslednjih tednih prispelo nekaj več, skupaj naj bi to po zadnjih informacijah predstavljalo približno »92 odstotkov tistega, kar je bilo prvotno namenjeno za ta dva tedna.« Opozorila je še, da vsak dan dobivajo številne pobude in vloge za prednostno cepljenje, a je cepiva tako malo, da ga trenutno ni dovolj niti za starostnike, starejše od 80 let. Trenutno z drugim odmerkom cepijo osebe, ki so prvi odmerek že prejele, cepljenje s prvim odmerkom pri starostnikih, starejših od 80 let, pa se bo predvidoma nadaljevalo z 8. februarjem. Ker je v primeru covida-19 starost »najpomembnejši dejavnik« za smrt ali težji potek bolezni, je treba te cepiti čim prej, če želimo razbremeniti zdravstveni sistem.
Razvpiti šesti odmerek
Glede šestega odmerka v viali, ki ga je odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema), je pojasnila, da je tako zdaj skupno odmerkov več, a je poudarila, da če šestega odmerka ni mogoče uporabiti, torej iz viale ni mogoče dobiti dodatnih 0,3 mililitra cepiva, kot je predpisano, se tega ne sme uporabiti. Praviloma pa naj bi bilo ob uporabi ustreznega pribora to mogoče. Grgič Vitkova je izvajalce cepljenja še pozvala k »resnično natančnemu evidentiranju cepljenja,« saj bodo kmalu na voljo cepiva različnih proizvajalcev, osebe pa morajo tudi v drugem odmerku prejeti cepivo istega proizvajalca.
S prvim odmerkom cepljenih že več kot 41.000 oseb
Grgič Vitkova je predstavila še poročilo o cepljenju od začetka izvajanja do 17. januarja, ki pa vključuje samo prve odmerke cepiva. Gre za podatke, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v elektronski register cepljenih oseb (eRCO). Ta je namenjen spremljanju cepljenja v državi, ocenjevanju precepljenosti ter zagotavljanju podatkov o cepljenju in neželenih učinkih po cepljenju.
Glede na podatke iz registra eRCO je bilo v Sloveniji do 17. januarja cepljenih 41.810 oseb, in sicer s cepivom Pfizer/BioNTecH. Razdeljenih je bilo tudi 600 odmerkov cepiva Moderne, pri čemer so morali zaradi nejasnosti glede nadaljnjih dobav polovico prihraniti za drugi odmerek. To je sicer najnižje število oseb, ki so bili do zdaj cepljeni v Sloveniji, saj podatki prihajajo z zamikom. Skupaj sta bila tako cepljena dva odstotka prebivalcev Slovenije, pri čemer je bilo razdeljenih 56.322 odmerkov (število vključuje tudi možnost šestega odmerka iz viale). Grgič Vitkova je še pojasnila, da je v zvezi s tem vidna razlika med spoloma, saj je bilo cepljenih dvakrat več žensk kot moških.
Kar zadeva starostne skupine, je bilo cepljenih 1,7 odstotka oseb iz starostne skupin od 18 do 64 let ter 4,5 odstotka oseb iz starostne skupine 65 let in več. S prvim odmerkom je bilo cepljenih tudi približno 36 odstotkov zdravstvenih delavcev. Ker je bilo vsaj 22 odstotkov zdravstvenih delavcev v preteklosti že potrjeno okuženih oziroma so okužbo preboleli, po navedbah Grgič Vitkove to pomeni, da je »prekuženost« med zdravstvenimi delavci že blizu 60-odstotna.
Neželeni učinki
Grgič Vitkova je še pojasnila, da so izvajalci cepljenja doslej poročali o 107 primerih neželenih učinkov, pri čemer gre v veliki večini za splošne težave, kot so oteklina in rdečina, glavobol ter bolečine v mišicah in sklepih. Zabeležili so tudi tri primere resnih stranskih učinkov, a, kot je poudarila, to ne pomeni nujno tudi tega, da so ti s cepljenjem tudi vzročno povezani. Poleg že znanega primera smrti, kjer je komisija že ugotovila, da cepljenje ni vplivalo na smrt, so zabeležili še en primer smrti. Gre za osebo s številnimi pridruženimi boleznimi, ki je umrla 12 dni po cepljenju. Ta primer komisija še proučuje in še ni podala mnenja, ali je smrt kakor koli povezana s cepljenjem. V tretjem primeru gre za osebo, ki je nekaj ur po cepljenju doživela kolaps, »torej oseba je omedlela in bila sprejeta v bolnišnico na opazovanje, a je bilo tisto stanje nato zelo hitro razrešeno.« Za resen neželen učinek se sicer šteje vsak primer hospitalizacije po cepljenju, tudi če oseba potrebuje samo opazovanje, je pojasnila Grgič Vitkova ter dodala, da bodo tudi ta primer pojasnili v naslednjem poročilu.
