Samo v januarju se je za ukrep subvencioniranja čakanja na delo na domu prijavilo več kot 11.000 delodajalcev za okoli 40.000 zaposlenih, je povedal minister Cigler Kralj.
Ker epidemija še traja in slovensko gospodarstvo še ne sme zadihati na polna pljuča, bo okrevanje gospodarstva počasnejše oziroma prestavljeno v drugo polovico leta 2021. Minister Cigler Kralj je zato ponovil, da so interventni ukrepi bistveni za premostitev te krize. V osmem protikoronskem paketu (PKP8) bosta podaljšanja ključna ukrepa: subvencioniranje čakanja na delo doma in skrajšan delovni čas. Čakanje na delo je podaljšano do konca aprila, pri čemer si je vlada dopustila možnost dvakratnega podaljšanja za en mesec.
Sprememba se dotika čakanja na delo, kjer se bo povračilo po novem odmerilo od bruto II, prej pa se je od bruto I. Ukrep skrajšanega delovnega časa, ki bo podaljšan za tri mesece, pa je modificiran tako, da ga lahko od 1. februarja dalje koristijo tudi nosilci kmetijske dejavnosti, ki zaposlujejo osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Bo pa vlada prevzela del bremena zaradi dviga minimalne plače, ki je bila po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji za leto 2021 določena na višini 1024 evrov bruto. Delodajalcem, od katerih je že nekaj časa slišati opozorila, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače sicer subvencionirati. Kot je pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.
S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.
Dodatek tudi za polnoletne dijake
V PKP8 je do 31. marca predvideno tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.
Najmanjši možen dvig
Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je za STA izrazil zadovoljstvo, da se je minister odločil za najmanjši možen dvig, kot ga omogoča zakon. Pričakuje pa, da bo država uresničila napoved o subvencioniranju dviga.
Tudi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ocenil, da je ministrova odločitev glede na zakonske določbe korektna. Nekateri delodajalci so na današnjem posvetu z ministrom sicer vztrajali pri zamrznitvi minimalne plače, je dodal.
Sindikati ministru medtem očitajo, da je odločitev o novi višini sprejel že pred posvetovanjem s socialnimi partnerji, saj je dvig napovedal že na začetku sestanka. Kot je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, jih moti tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih leta 2017, ki tako ne upoštevajo podražitev od takrat.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so minuli teden izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi pomenilo skoraj zgornjo mejo razpona okvirnega pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evrov neto.
