V šolah in vrtcih si želijo predvsem, da bi vlada prisluhnila njihovim predlogom pri sprejemanju ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja ter da bi epidemiološke razmere omogočile čimprejšnjo in varno odprtje.
Na današnjem sestanku s šolniki je epidemiološko sliko v državi uvodoma predstavil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, ki je pojasnil, da so bili včerajšni podatki zelo slabi, čeprav se še vedno gibamo po tako imenovanem platoju. Po njegovih besedah se po platoju gibamo tudi z vidika zasedenosti bolnišnih postelj v slovenskih bolnišnicah. Razmere po njegovih besedah vsekakor niso vzpodbudne.
V nadaljevanju je vodja strokovne skupine Bojana Beović pojasnila, da se je reprodukcijsko število R zopet dvignilo nad 1, da torej vsak okuženi okuži več kot eno osebo. Spomnila je na razmere ob zapiranju šol na začetku jeseni. Takrat so bile razmere drugačne, saj je bila krivulja glede števila novookuženih obrnjena precej bolj navzgor. Podatki po njenih besedah tudi kažejo, da se je virus v šolah takrat pri nas širil hitreje kot morda v nekaterih drugih državah. Opozorila je, da morajo biti primerjave glede tega, kje šole potekajo na daljavo in kje ne, vedno podkrepljene z drugimi dejavniki in analizami, saj samo dejstvo, ali so šole odprte ali zaprte, ne pokaže celotne slike oziroma razlogov za to odločitev.
Janša: "Nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila"
Po premierjevih besedah pa obstaja tudi možnost, da šole odpiramo po "neki vmesni možnosti", kot to počnejo ponekod v Evropi. "To pomeni polovične razrede, polovičen čas, brez mešanja, s strogim nadzorom in podobno, " je dejal. To je kot možnost omenil tudi Krek in pri tem izpostavil sistem Belgije, kjer pouk dva tedna poteka v šolah, dva tedna pa na daljavo.
Premier Janez Janša je dejal, da ima tudi sam šoloobvezna otroka, soproga pa dela v zdravstvu. "Vsak teden se moramo organizirati tako, da lahko oba hodiva v službo, otroka pa sta na šolanju na daljavo. To, da se govori, da šole ni, ni res. Šola je, je na daljavo, z vsemi posledicami, takšnimi ali drugačnimi. Vsak si želi, da bi si ta čas nenormalnosti čim bolj skrajšali. Pri epidemiji je tako, da posledice pridejo z zamikom," je dejal Janša in opozoril, da so kapacitete zdravstvenega sistema eden od ključnih dejavnikov pri sproščanju protikoronskih ukrepov. Izpostavil je, da je vlada zasuta s pozivi deležnikov po odpiranju različnih dejavnosti in pojasnil, da vsaka od dejavnosti sama po sebi ne bi drastično vplivala na širjenje okužbe s koronavirusom, vse skupaj pa k slednjemu bistveno prispevajo.
Premier je navedel, da je šolstvo prioriteta pri sproščanju. "Nič pa ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila. Po napovedih evropskih inštitutov bo cepljenje začelo bistveno vplivati na razvoj epidemije na način, da se bo lahko opuščalo druge ukrepe, šele aprila," je dejal Janša in opozoril, da je do porasta okužb prišlo na račun začasnega sproščanja dejavnosti v decembru in druženja med prazniki.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je temu dodala, da je enotna ocena ta, da smo pripravljeni na odprtje, kar je tudi velika želja staršev, a mora biti to izvedeno na varen način in ob upoštevanju epidemiološke stroke.
Za Sviz je taka izjava nesprejemljiva
Sledil je nekoliko bolj buren začetek razprave, ki jo je odprl glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, ki je bil po lastnih besedah nekoliko presenečen, saj so razumeli, da bo verjetno prihodnji teden prišlo do odprtja prve triade osnovnih šol in vrtcev. Opozoril je, da je bilo predbožično odpiranje trgovin sprejemljivo z vidika nekih psiholoških učinkov, kar je pred tem omenil Janša, pri odpiranju šol pa tega "ni pomembno vzeti v zakup." Izobraževanje je po presoji sindikata ključen stabilizator normalnosti v vsaki državi. Opozoril je še, da imamo enega najdaljših odbobij zaprtja šol, ki ga spremljajo nezadovoljstvo staršev, težave otrok, ki ne hodijo v vrtce, in napetosti med učitelji. Načelno stališče Sviza je po njegovih besedah takšno, da je treba šole in vrtce čim prej odpreti, seveda tako, da je varno.
Štrukelj se je vprašal tudi, kaj smo v tem času, ko so šole zaprte, naredili za varnejši zagon. Ali je država oziroma pristojno ministrstvo poskrbelo za prezračevalne naprave in pleksi stekla pred katedrih, se je vprašal. Izpostavil je tudi nespoštljiv in podcenjujoč odnos do dela šolnikov. Glede izjave pa je dejal, da je kot taka nesprejemljiva, a da so opripravljeni na njej delati, če bo prišlo do vsebinskega dogovora, kako in s kakšnimi ukrepi bodo ponovno odprli šole. Sicer gre v tem primeru samo za prelaganje odgovornosti, je poudaril.
Marjan Gorup: Težavo predstavljata tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje
Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prežihov Voranc, je izpostavil enotnost ravnateljev pri tem, da so vlada in pristojni v zdravstvu tisti, ki bodo odločali, kdaj se bodo šole odpirale. Dejal pa je, da je spoštovanje nekaterih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje v praksi nemogoče. Kot primer je med drugim izpostavil ohranjanje varne razdalje med učenci v razredu. "To kar je skupni problem, če želimo ohranjati mehurčke, kar je tudi predlog NIJZ, je sam vhod v šolo. Otroke od šestega do 14. leta je težko discpilinirati, dokler ne pridejo v stik z avtoriteto – na dvorišču, pred šolo, ... Tam je velika verjetnost, da se mešajo med seboj," je pojasnil Gorup.
Po njegovih besedah veliko težavo predstavlja tudi razširjen program (jutranje varstvo in podaljšano bivanje), kjer se združujejo različne skupine otrok in čas prehranjevanja. "Če bo usmeritev, da se gre pri odpiranju šol v mehurčke, je treba poskrbeti za vse suportivne akte in navodila, da bo to potekalo tako, da bomo lahko imeli čisto situacijo," je opozoril Gorup.
Pečan opozoril na težave s hitrim testiranjem
Predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je poudaril, da je število vseh deležnikov, ki vstopajo v šole, preveliko, zato so na vidiku težave pri izvajanju hitrih testov. Sistem "znajdi se," kot je za silo deloval v primeru šol za učence s posebnimi potrebami, po njegovem mnenju ne bo deloval. Pečan zato želi konkretne razporede glede testiranja pri vseh več kot 400 šolah. Izpostavil je tudi, da bi bile nujne prilagoditve predmetnika ter predlagal, da bi se izvajanje izbirnih predmetov do konca epidemije izvajalo na daljavo. Priznal je tudi, da je ohranjanje razdalje v šolah težava. Podobno kot Gorjup je dejal, da težavo predstavlja tudi razširjen program v šolah, ki bi ga bilo treba bistveno zmanjšati. Poudaril je še, da njihova opozorila na nekatere probleme že dlje časa ostajajo preslišana. Sicer pa v združenju ne vidijo razloga za podpis izjave, saj vse tisto, kar je v njej deklarirano in zapisano med vrsticami, počnejo dnevno in so že počeli, saj da je tako zapisano v zakonskih aktih in je tudi v skladu z etičnimi načeli.
Do podpisa skupne izjave o postopnem vračanju v vzgojno-izobraževalne ustanove je sicer pomisleke izrazila večina predstavnikov šolnikov, ki je v trenutni obliki tudi ne bodo podpisali. Janša je ob zaključku sestanka predlagal, da se glede na vse izrečene pomisleke oblikuje nov predlog izjave, ki ga bodo obravnali na naslednjem srečanju. Je pa napovedal, da se 11. januarja šole zagotovo ne bodo odprle, saj se bo takrat v najboljšem primeru začelo testiranje učiteljev. Do nadaljnjega torej ostaja v veljavi šolanje na daljavo, več pa bo znanega v naslednjih dneh.
Pikalo po srečanju: Vlada naj pripravi jasen načrt za odpiranje šol
Po današnjem srečanju premierja s šolniki je po mnenju SD jasno, da se je vlada ujela v lastno zanko. Za stanje, ko so otroci doma že 75. dan, naj bi bili namreč krivi vsi drugi, le vlada ne, je v izjavi dejal podpredsednik SD Jernej Pikalo. "Neučinkovite ukrepe je sprejemala vlada, ne pa epidemiološka stroka," je v izjavi za javnost danes poudaril nekdanji šolski minister Pikalo. Škarje in platno ima v rokah samo vlada in nihče drug, zato je sprevračanje odgovornost na druge po njegovi oceni zavržno.
Pozval je k pripravi jasnega načrta o odpiranju šol, ki naj vsebuje ukrepe in predvidi pomoč šolam, da se bodo lahko v naslednjih 10 dneh odprle na organiziran in usklajen način. Šolstvo je prevelik sistem, da bi se z njim lahko upravljalo rokohitrsko, je posvaril. Vlada zdaj s svojim ravnanjem ustvarja zmedo in stisko, ker iz tedna v teden ni jasno, kaj bo sledilo. Kdo bo odgovarjal za vse psihosocialne stiske, ki so se nabrale, je vprašal.
Za slabšanje epidemioloških razmer naj bi bili krivi državljani, če pa bi se poslabšale v prihodnje, bi bile krive šole in učenci, a to ne drži, je poudaril. Vlada je imela namreč po njegovi oceni več kot dovolj časa, da "stvari pripravi drugače", medtem ko v 10 mesecih ni naredila nič, da bi omogočila varno vzgojo in izobraževanje. "Zdaj gre že za načrtno odrekanje pravice do izobraževanja," je prepričan.
"Težko je tudi razumeti, da vlada odpira cerkve in fitnese, celo kazinoji so bili odprti dlje od šol," je dejal. Glede na to jih v SD vedno bolj preveva misel, da to ni naključje, ampak načrtna politika vlade, ki želi populizem.
Spomnil je, da šole niso le prostor učenja, ampak imajo tudi socialno funkcijo. Medtem ko je v Sloveniji približno 13.000 otrok s posebnimi potrebami, jih je v torek šlo spet v šole le približno tretjina. Ostali pa so še vedno doma, ker hodijo v šole z rednimi programi, je pojasnil.
