Število obolelih s covidom-19 se nezadržno veča, v letu 2020 je bila prisotnost virusa potrjena pri 125.000 Slovencih, 9342 jih je potrebovalo bolnišnično oskrbo, kar 2774 jih je na žalost umrlo. Ob tem, da je epidemija izredno obremenila naš zdravstveni sistem tako na kadrovski kot organizacijski ravni, je vse višji tudi račun, ki ga mora država plačati za oskrbo vseh obolelih. Vsak test, vsako zdravljenje, vsako bivanje v bolnišnici prinaša dodatne stroške za našo zdravstveno blagajno in velik del bo glede na zakonsko ureditev plačala država.
Račun, da te kap
K sreči imamo državljani Slovenije na podlagi zdravstvenega zavarovanja dostop do javnega zdravstvenega sistema, ki omogoča zdravljenje prav vsem. Tako se pri nas ne more zgoditi, da bi nas bolezen zaradi visokega računa za zdravljenje spravila v bankrot. Pred meseci je denimo močno odmevala zgodba 70-letnega Američana Michaela Flora, ki se je po tem, ko je zaradi covida-19 končal v bolnišnici in se mu je stanje tako slabšalo, da se je že poslavljal od bližnjih, uspel rešiti. A srce mu je skoraj prenehalo biti, ko je iz bolnišnice prejel račun na 181 straneh, skupni znesek pa je bil kar 1,122 milijona ameriških dolarjev.
Milijoni za zdravljenje
Zdravljenje bolnika na intenzivni negi stane 46.833 evrov. Največji del tega predstavljajo stroški dela, saj je za vsakega bolnika predvidena ekipa šestih do osmih medicinskih sester. V znesek so všteti stroški materiala in storitev, amortizacija ter sekundarni stroški.
Stroški zdravljenja pri nas sicer niso tako visoki, a zagotovo niso zanemarljivi. Kot razkriva dokumentacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se te dni širi po družbenih omrežjih, zavod bolnišnicam za zdravljenje vsakega bolnika z infekcijo oziroma vnetjem dihal, pri katerem je potrjena okužba s covidom-19, nakaže 8000,43 evra. Za zdravljenje bolnika z zapleti, torej s koronavirusno pljučnico, prejme bolnišnica dvojni znesek oziroma 16.000,86 evra. Če je okuženega in obolelega treba prezračevati oziroma mu pri dihanju pomagati z ventilatorjem, je cena zdravljenja kar 46.833,4 evra. Tovrstnih primerov smo imeli do zdaj v Sloveniji po podatkih spletne strani Covid-19 sledilnik že 732, kar pomeni, da je bilo za njihovo zdravljenje namenjenih že 35 milijonov evrov. Znesek niti ne preseneča, saj je znano, da je povprečna ležalna doba pacienta na intenzivnem oddelku 16 dni in da bi moralo za vsakega pacienta skrbeti od šest do osem medicinskih sester. Cene so od tistih čez lužo različne predvsem zaradi popolnoma drugačnega načina obračunavanja storitev. Po pojasnilih ZZZS se akutne bolnišnične obravnave obračunajo po tako imenovanih skupinah primerljivih primerov. En bolnišnični primer (sprejem in odpust) torej obračunajo glede na vodilno diagnozo, obseg oziroma potek zdravljenja in glede na diagnostične ter terapevtske posege, ki so bili izvedeni.
Cene testov in cepiv
Veliko cenejši od zdravljenja in nege so testi, ki nam omogočajo, da okužene osebe osamimo in preprečimo širjenje virusa. PCR-testi, ki jih pri nas sistematično izvajamo že vse od izbruha epidemije marca, stanejo 95 evrov, krvni test na vsebnost protiteles stane 30 evrov, cene hitrih (HAGT) testov se gibljejo med 15 in 20 evri, tisti, ki jih je kupila država prek javnega naročila, pa so stali le 1,98 evra. V javnost so prišle tudi cene cepiv različnih proizvajalcev. Gre za zneske, ki naj bi veljali na območju Evropske unije, pomotoma pa jih je na spletu prek objave na twitterju s širšo javnostjo delila belgijska finančna ministrica Eva De Bleeker. Cepivo Pfizer/BioNTech, ki ga že uporabljamo v Sloveniji, stane 12 evrov na posamezni odmerek, cepivo Moderne, ki naj bi bilo dostopno v naslednjih tednih, je vredno 14,68 evra, cepivo Oxford/AstraZeneca 1,78 evra, farmacevtsko podjetje Johnson & Johnson bo za posamezen odmerek iztržilo 6,93 evra, naveza Sanofi-GSK želi 7,56 evra.
