Ko se je marca ustavilo življenje, se je hkrati začela globalna tekma za nabavo respiratorjev, mask in ostale zaščitne opreme. Usklajeno in prijateljsko sodelovanje med državami Evropske unije ob začetku cepljenja predstavlja popolno nasprotje začetku te krize, ko je bila vsaka država prepuščena sama sebi, vlogo posrednikov pa so prevzemali poslovneži takšnega in drugačnega slovesa. Pod parolo »Mi smo reševali življenja«, kot je vedno znova poudarjal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, so države privolile v sumljive kupčije in preferenčne obravnave. Slovenija v tem ni bila izjema; z morebitnimi nepravilnostmi se zdaj ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije.
Po uspešnosti spopadanja s koronavirusom je Slovenija ob drugem valu po vseh merilih med najslabšimi državami na svetu.
Pregovor »Kdor dela, tudi greši« lahko odgovornim nudi le delno opravičilo za izgubljene tovornjake, neustrezne maske in respiratorje vprašljive kakovosti, dejstvo pa je, da se zdravstveni sektor spopada s korupcijo tudi v »normalnih« časih. »Korupcija v zdravstvu lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo,« to problematiko zelo neposredno predstavljajo v Transparency International Slovenija. Koliko ljudi je umrlo zaradi preteklih koruptivnih praks, ob tokratni pandemiji ne bo nikoli odgovorjeno, a lahko trdimo, da je največ teh žrtev ravno med najšibkejšimi.
Globalni indeks korupcije
Kot nam je še predobro znano, je korupcijo težko dokazati na sodišču, posledično je težko oceniti tudi njeno razširjenost. Še najboljši merilnik korupcije po svetu je indeks percepcije korupcije, ki ga vsako leto pripravi Transparency International. Kot je sklepati iz imena, ne gre za natančen merilnik, saj vračuna subjektivno oceno vprašanih posameznikov. Korupcija se v tem primeru opredeljuje kot zloraba javnih sredstev za lasten dobiček, posledično pa je indeks omejen, saj ne vključuje zlorab v zasebnem sektorju. Ob odsotnosti natančnejših meritev kljub vsem napakam ostaja edino orodje za oceno korupcije v državah, ne glede na morebitne nepremostljive razlike med njimi za strokovno primerjalno analizo. Na lestvici 179 držav se Slovenija nahaja nekoliko nad povprečjem EU, na 35. mestu, skupaj z Litvo, Izraelom in Brunejem.
Črne številke
Delež preminulih okuženih je največji v Jemnu, kjer divja vojna in covid-19 ne predstavlja osrednje grožnje za prebivalce.
Kar zadeva število smrti med bolniki s covidom-19, je Slovenija na napačni strani zlate sredine, z 2,1 odstotka preminulih izmed vseh okuženih, pa smo še vedno uspešnejši od najhuje prizadetih držav v Uniji. Na tej črni lestvici izstopata Italija in Združeno kraljestvo. Pri obeh gre vzroke iskati že v prvem valu, ki je Italijo ujel povsem nepripravljeno, na Otoku pa so naivno sledili logiki prekuženosti in tako preobremenili svoj zdravstveni sektor. Po smrtnosti v Evropi nato sledi kopica perifernih (revnejših) držav iz EU in njene bližnje okolice, to so Bolgarija, Makedonija, Grčija, Španija, Grčija, Kosovo, Madžarska, Romunija in Slovenija. Te države se praviloma uvrščajo višje na indeksih percepcije korupcije, mednje pa sta se vrinili Belgija in Švedska. Pri slednji je vzroke iskati v zdaj že bivšem »švedskem modelu«, ki je neuspešno iskal ravnotežje med gospodarstvom in javnim zdravjem, medtem ko je Belgija ravno tako preobremenila svoj zdravstveni sektor, pri čemer je visoko število deloma tudi posledica specifičnega štetja.
Do naslednje pandemije
Tako kot velja za mnogo stvari v zvezi s to pandemijo, strokovnjaki še niso zmožni oceniti dejanske korelacije med korupcijo in smrtmi zaradi covida-19, a to ne spremeni dejstva, da korupcija posredno ubija. Izginuli milijoni v javnih naročilih pri nas in drugod neposredno rezultirajo v manj posteljah, slabše plačanem kadru in njegovem pomanjkanju. Je pa pandemija jasno razkrila tudi primanjkljaje zasebnega sektorja pri soočanju s tovrstno krizo. V globaliziranem svetu stalnih migracij bo nova pandemija vedno resna grožnja, nanjo se lahko pripravimo le s simultano krepitvijo zdravstva in boja proti korupciji.
