Revnejše občine so nesorazmerno obremenjene z oskrbninami v domovih za starejše.
To ni problem, ko gre za drage nepremičnine v mestih ali ima starostnik potomce, ki želijo nepremičnino obdržati in občini zato povrnejo stroške. Kaj pa ko je starostnik brez potomcev in z nepremičnino na nezaželeni lokaciji?
S takšnimi primeri se spopadajo manjše in siromašnejše občine. Krovnih podatkov, koliko takšnih nepremičnin v Sloveniji propada, ni, opaziti je mogoče le posamezne primere. Enega med mnogimi smo našli v haloški občini Cirkulane, kjer propada starejša hiša. Lastnica je v domu starejših že od leta 2004, potomcev nima. Oskrbnino ji financira občina, tako je odločil center za socialno delo. »Tu občina nima nobenega vpliva,« pojasnjuje Antonija Žumbar, neprofesionalna županja Cirkulan.
Cirkulane so imele z oskrbnino gospe doslej 87.870 evrov stroškov. V prvih nekaj letih je strošek doplačevala še Občina Gorišnica, saj so Cirkulane kot novo občino ustanovili šele leta 2006.
»Na to premoženje se vknjiži prepoved odtujitve do smrti občana, nato se ugotavlja, koliko tega je že bilo poravnanega in koliko je stvar dediščine,« pojasni Žumbarjeva. Dotična nepremičnina je po oceni Geodetske uprave RS vredna 11.410 evrov. Ali je to vrednost ohranila, na podlagi fotografij presodite sami.
Premoženje propada
»To je velik problem, saj premoženje propada, hiše propadajo. To so lahko luškani objekti, ki bi lahko bili z malo truda vzdrževani,« pove Žumbarjeva s slišno grenkobo v glasu, »tu se pa dela škoda.«
V Cirkulanah do zdaj niso prodali še nobenega takšnega objekta. Občina ima vpisano prepoved odtujitve na celotno premoženje pri šestih oskrbovancih, pri petih je prepoved odtujitve vpisana na delež premoženja, občina pa financira tudi oskrbnino šestih oskrbovancev, ki premoženja nimajo. Iz proračunskega denarja je lani za namen oskrbnin odteklo 99 tisočakov, letos pa že 112 tisoč evrov. Občina Cirkulane je letos razpolagala z 2,9 milijona proračunskih sredstev, za oskrbnine je torej odteklo kar 3,8 odstotka proračuna.
Zadnji javni dom smo odprli leta 2004
Stroški oskrbnin bodo za občine večji ne le zaradi vse bolj starajočega se prebivalstva, ampak tudi zaradi strategije, bolje rečeno pomanjkanja strategije na ravni države. Zadnji javni dom za ostarele smo zgradili pred petnajstimi leti, vse večje povpraševanje po posteljah pa je država reševala s podeljevanjem koncesij zasebnikom.
Koncesionarji dražji za 28 odstotkov
Ampak koncesionarji so dražji za 28 odstotkov, tako je ugotovilo računsko sodišče. Na oskrbovanca lahko koncesionarji namreč prevalijo stroške izgradnje doma, kar jim omogoča zakon. Z oceno računskega sodišča se strinja tudi Žumbarjeva, ki poleg županovanja kot računovodkinja dela v javnem domu za starejše.
Skrb za starejše mora prevzeti država, Žumbarjeva odgovori na vprašanje, kakšne rešitve vidi. »Posebno v takšnih občinah, kot smo mi, bo res nujno poskrbeti za financiranje, da ne bodo ljudje ostajali doma prepuščeni sami sebi.«
»Srčno si želim, da bi odločevalci imeli pred seboj človeka, in ne kapitala. Sicer se bojim, da za naše generacije ne bo tako dobro poskrbljeno kot za današnjo,« je sklenila pogovor.
