Novice Svet24

Zaradi novega seva virusa so številne države ukinile letalske in druge povezave z Veliko Britanijo. Po podatkih Zdravstvene organizacije ljudje, ki se okužijo z novim sevom, povprečno okužijo 1,5 osebe. Reprodukcijska stopnja je bila pred tem v Veliki Britaniji 1,1.

V nemškem biotehnološkem podjetju BioNTech so že včeraj zagotovili, da lahko cepivo proti covidu-19, ki so ga razvili skupaj z ameriškim Pfizerjem, novemu sevu novega koronavirusa prilagodijo v šestih tednih. Zelo verjetno je sicer, da je njihovo cepivo učinkovito tudi proti temu sevu.

Zajem zaslonske slike

Slovenski infektolog Andrej Trampuž , ki dela v berlinski bolnišnici Charite, je za hrvaški portal Slobodna Dalmacija pojasnil, da za zdaj ni dovolj pokazateljev, da je novi sev, ki so ga poimenovali B.1.1.7, bolj nevaren. Izpostavil je, da so na svetu vse odkar se soočamo s pandemijo covida-19 vsaka dva tedna zabeležili najmanj eno do dve mutaciji virusa. "Da bi ljudem lahko čim bolj plastično predstavil, za kaj gre, bom povedal, da gre recimo za eno uro v genomu, po kateri lahko, na osnovi mutacij čez čas, ugotovimo, od kod virus prihaja. V Veliki Britaniji se virus širi hitreje, ker tam niso pravočasno sprejeli epidemioloških ukrepov. Niso se odločili za lockdown, ko bi se morali, premier Boris Johnson koronavirusa ni jemal resno. Menim, da se virus tam širi hitreje, ker niso pravočasno sprejeli zaostritev, ne pa zaradi mutacij virusa. V Britaniji ne bo kar se tiče virusa sedaj nič bolj nevarno kot je bilo v preteklosti. Mutirani virus ne povzroča težjih obolenj, se pa hitreje širi, kar pomeni, da moramo sprejeti še strožje ukrepe,  zato so evropske države prekinile prometne povezave z Britanijo,” je dejal Trampuž in pomiril, da nič ne kaže, da cepivo proti koronavirusu ne bi bilo uspešno tudi v boju proti sevu, ki je številnim Britancem nagnal strah v kosti. 

Trampuž je na vprašanje, kaj naj pričakujemo v prihodnosti in ali se moramo bati novega smrtonosnega virusa, odgovoril, da svet vsakih 10 do 15 let prizadene nova pandemija. "Ne gre za vprašanje, ali nas bo doletela nova pandemija, temveč kdaj nas bo. No, menim, da jo bomo naslednjič dočakali bolj pripravljeni kot sedaj. Če bi leta 2003, ko se je koronavirus, ki povzroča bolezen SARS, pojavil na Kitajskem in okoliških državah, začeli z razvijanjem cepiva, bi imeli danes veliko boljšo situacijo s covidom-19. Takrat ni bilo interesa za razvijanje cepiva, ker je virus, ki je leta 2003 v smrt odpeljal okoli 800 ljudi, prizadel le 'majhen del' sveta in enostavno izginil," je zaključil Trampuž.