V Policijskem sindikatu Slovenije ob današnji napovedi stavke ugotavljajo še, da gre za že šesto v desetih letih in da se vlada ne drži dogovorjenih sporazumov in sprejetih zakonov. Kot so napovedali, bodo v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, stavko bodo organizirali in vodili na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Da se pridružijo stavki, so povabili tudi Sindikat policistov Slovenije.
Temelj spora je neodvisna primerjalna analiza vrednotenja delovnih mest za zaposlene v javni upravi s posebnimi pooblastili, torej za uniformirane poklice, na podlagi katere bi, če bi to iz analize izhajalo, delovna mesta in nazive policistov uvrstili v višje plačne razrede.
Analiza, ki jo je izvedla fakulteta za upravo, po ugotovitvah vlade ni pokazala, da bi bila delovna mesta policistov sistemsko podvrednotena glede na delovna mesta ostalih uniformiranih poklicev, s čimer analiza ne daje podlag za višje uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede. V policijskem sindikatu pa so prepričani, da gre za enostransko interpretacijo analize, ki po njihovih navedbah zgolj primerja zahtevnost delovnih mest.
Kot je že pred časom pojasnil predsednik sindikata Rok Cvetko, bi po sporazumu morali primerjati izhodiščna delovna mesta, ki so enako vrednotena. Policist v šestem tarifnem razredu začne v 27. plačnem razredu in delovno mesto tega policista bi morali po zahtevnosti primerjati z delovnimi mesti pravosodnih policistov ali vojakov, ki so prav tako v 27. plačnem razredu. V analizi pa so primerjali delovna mesta vojakov, "ki so že danes uvrščena dva plačna razreda višje", pravi. Ugotovitev avtorjev analize, da je zahtevnost teh delovnih mest enaka, po njegovih besedah torej pomeni, da policistom pripadata dva plačna razreda.
Čeprav je analiza, kot pravi Cvetko, nestrokovna in pomanjkljiva ter ne vsebuje vsega, kar bi po sporazumu morala, pa "kljub temu iz nje jasno izhaja, da je policijsko delo podvrednoteno". Na vlado in notranje ministrstvo so poslali več dopisov, a njihovim argumentom niso prisluhnili, zato so se odločili za stavko.
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so že ob napovedi možnosti stavke pojasnili, da je vlada sprejela sklep, da iz rezultatov analize ne izhaja podlaga za višje uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede. Ob upoštevanju določb sporazuma zato vlada po njihovih navedbah ni zavezana pripraviti in reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predložiti predloga aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerim bi se izvedle spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov.
Ob tem so pojasnili, da je imelo ministrstvo v zvezi z analizo več vsebinskih pripomb in pomislekov, ki pa jih zunanji izvajalec praviloma ni upošteval. Kot je bilo zapisano v dogovoru med sindikati in prejšnjo vlado, je bila naročena neodvisna analiza, ki jo je naročilo ministrstvo za javno upravo, "zato je razumljivo, da drugega razen pripomb, ki jih je MNZ posredoval, ni bilo moč narediti, saj z neposredno zahtevo po spremembi zaključka te analize ta ne bi bila več neodvisna".
