Novoizvoljeni predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec je bil že pred vnovičnim prevzemom stranke kritičen do ideologije predsednika vlade in SDS Janeza Janše.
Ob torkovi napovedi današnjih sej izvršilnega odbora in sveta Desusa pa je poudaril, da je članstvo na terenu zelo nezadovoljno z delom vlade.
Vlada se je »nekako iztekla«
Čeprav je največja vladna stranka ob oblikovanju aktualne koalicije svojim bodočim partnerjem zatrjevala, da ne bo odpirala ideoloških vprašanj, se to dogaja praktično vsak teden, če ne vsak dan. V stranki so prav tako kritični do napadov SDS na medije in približevanja Slovenije Madžarski in Poljski. Po navedbah predsednika Desusa članstvo moti sodelovanje v vladi, ki se je »nekako iztekla« in nima pravih rešitev za izhod iz epidemije koronavirusa.
Erjavec je ob tem spomnil, da je že pred volitvami 2018 povedal, da se ne vidi v Janševi vladi. V devetih mesecih njegove vlade pa so po Erjavčevih besedah tudi državljani spoznali, zakaj si tega nikoli več ne želi.
Erjavec mandatar
V primeru priključitve Desusa KUL bi slednji za večino v državnem zboru manjkali še trije glasovi, saj poslanec Desusa Robert Polnar podpira Janševo vlado. KUL bi tako imela 43 glasov, manjkajoče tri iščejo med razočaranimi poslanci koalicijske SMC.
Preden je Erjavec v torek napovedal današnji seji, se je sestal s strankami LMŠ, SD, Levica in SAB, s katerimi se je pogovarjali o položaju Desusa v trenutni koaliciji ter možnosti, da bi se stranka pridružila za zdaj opozicijski koaliciji KUL. Glede na izjave in druge signale, ki prihajajajo iz Desusa, je to najverjetnejši scenarij.
Razširjena koalicija KUL bi nato v parlamentarno proceduro vložila predlog za konstruktivno nezaupnico vladi. Od vložitve predloga do glasovanja mora preteči najmanj 48 ur in največ sedem dni. Da bi nezaupnica uspela, mora državni zbor z najmanj 46 glasovi izvoliti novega mandatarja za sestavo vlade.
Kot najverjetnejšega mandatarskega kandidata KUL v javnosti omenjajo prav predsednika Desusa Karla Erjavca, ki je več kot 13 let opravljal različne ministrske funkcije v šestih vladah.
Če bi v parlamentu na tajnem glasovanju za mandatarja dobil zadostno podporo, bi imel nato 15 dni časa za vložitev predloga o ministrski ekipi. Ko bi to storil, bi nekaj dni potekala še zaslišanja ministrskih kandidatov pred matičnimi delovnimi telesi državnega zbora, nato pa bi poslanci glasovali o imenovanju nove, 15. slovenske vlade.
Na delu propaganda SDS?
Mediji, povezani s trenutno največjo vladno stranko SDS, po medmrežju širijo informacijo, da naj bi se zapletlo prav pri glasovanju o ministrski ekipi.
Po njihovih zatrjevanjih Lista Marjana Šarca pri podpori Erjavcu za mandatarja drži figo v žepu. LMŠ naj bi namreč s tem želela izsiliti predčasne volitve tako, da bi podprli konstruktivno nezaupnico, medtem ko bi podporo odrekli Erjavčevi ministrski ekipi, kar bi odprlo pot do predčasnih volitev.
Déjà vu
Trenutno največja in najmanjša vladna stranka, SDS in Desus, imata sicer poseben odnos. Brez Desusa prvak SDS ne bi niti enkrat do zdaj uspel sestaviti vladne koalicije, medtem ko bi lahko Desus z današnjo morebitno odločitvijo o izstopu iz koalicije že drugič zapored neposredno vplival na padec Janševe vlade.
Leta 2013 je zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije, da prvak SDS ne zna pojasniti izvora najmanj 210 tisoč evrov svojega premoženja, iz Janševe druge vlade najprej izstopila Državljanska lista. S tem je vlada postala manjšinska, saj je imela v parlamentu le še 41 sedežev. Ker Janša kljub pozivom ni odstopil, je iz koalicije izstopil Desus in nato še SLS. Druga Janševa vlada je padla po 405 dneh, tretja bi lahko po 280 dneh vladanja razpadla danes zvečer.
O izključitvi poslanca
Izvršilni odbor Desusa bo danes odločal tudi o pobudi občinskega odbora Šentjur, da njihovega člana in poslanca Roberta Polnarja izključijo iz Desusa. Odbor Polnarju, ki je sicer v preteklosti že nekajkrat glasoval v nasprotju s stališčem poslanske skupine in zagovarja obstanek v Janševi koaliciji, očita neprimerne izjave in žaljiv nastop do stranke. Do pobude odbora je prišlo po tem, ko je Polnar glede kandidature prvaka Desusa Karla Erjavca za novega mandatarja dejal, da se mu to zdi, kot »bi gledal kak nemški nadrealistični film«, v katerem glavni junak ne ve, ali je to, kar se dogaja, resnično ali sanja. »Svoje ambicije je Erjavec utemeljil predvsem, kolikor sem razumel, z izjemno hudo frustracijo glede na mandat 2004–2008, ki jo čuti do aktualnega predsednika vlade. To se mi zdi, da je njegov osnovni motiv, da se je lotil te fantazije, ki se ji reče KUL,« je dejal Polnar. Erjavec pričakuje, da Polnar po izključitvi ne bo več član njihove poslanske skupine.
