V omenjeni zadevi je igralec spletnega pokra od toženke zahteval, naj mu izplača skoraj 230.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011. Toženka, ki je bila organizatorka spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre.
Bistveno v zadevi je bilo, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah, so izpostavili na vrhovnem sodišču.
Po pojasnilih vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč. Toženka bi mu morala tako po odločitvi sodišča vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Po razlagi sodišča je namreč vedela za tožnikovo kršitev pravil, a mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.
Vrhovno sodišče je pred dobrim letom prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču EU postavi predlog za predhodno odločanje. "V tem primeru je šlo za spor z mednarodnim elementom, v katerem je tožnik fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti," so pojasnili primer.
Na vrhovnem sodišču izpostavljajo, da gre za vprašanje v zvezi z aktualnim življenjskim primerom s širšim pomenom, saj je bilo mogoče predvidevati, da bo razlaga prava v tem primeru pomembna tudi za nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene.
Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic, so izpostavili.
Sodišče EU je tako v četrtek odločilo, da je treba uredbo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, "da fizična oseba s stalnim prebivališčem v članici EU, ki je na eni strani z družbo s sedežem v drugi članici EU sklenila pogodbo za igranje pokra na spletu, ki vsebuje splošne pogoje poslovanja, ki jih določi ta družba, na drugi strani pa take dejavnosti ni niti uradno registrirala niti je ni ponujala tretjim osebam kot plačljivo storitev, ne izgubi statusa potrošnika v smislu te določbe, tudi če ta oseba to igro igra mnogo ur na dan, ima o njej obsežno znanje in iz te igre prejema velike dobitke," so strnili na vrhovnem sodišču, kjer bodo zdaj nadaljevali postopek in odločili o zahtevi za revizijo.
