Člani ekipe COVID-19 Sledilnika in člani Mladih zdravnikov Slovenije so se znova lotili raziskave v zvezi s spoštovanjem ukrepov in priporočil, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa med slovenskim prebivalstvom. Tokrat so se osredotočili na vprašanje, v kakšni meri ukrepe upoštevajo tisti, ki so bodisi zaradi pojavnosti simptomov bodisi zaradi stika z okuženo osebo bolj verjetni prenašalci virusa. Upoštevanje priporočil so analizirali na vzorcu 5165 sodelujočih v anketi, ki jo je bilo mogoče med 13. in 16. novembrom izpolniti na družbenih omrežjih. Vprašanje spoštovanja posameznih priporočil se je nanašalo na obdobje zadnjih sedmih dni pred izpolnjevanje ankete.
Kar zadeva sodelujoče, jih je od 5165 dva ali več simptomov imelo 662, v tveganem stiku pa jih je bilo 587, pri čemer je bilo 155 takih, za katere je veljalo oboje. Za »bolj verjetne prenašalce« je bilo tako označenih 1082 oseb oziroma 21 odstotkov vseh sodelujočih.
Kaj so ugotovili?
Kot so pojasnili avtorji raziskave, se ti bolj verjetni prenašalci, torej osebe, ki so bile v stiku s potrjeno okuženo osebo ali so imele dva ali več simptomov bolezni, priporočil držijo slabše od drugih anketirancev. Pri tem je izjema zgolj nošenje mask. So pa denimo na delovnem mestu in pri opravkih manj pogosto vzdrževali razdaljo, manj prezračevali prostore ter se manj izogibali stikom z drugimi sodelavci. Zanimiva je tudi ugotovitev, povezana z obiski. Drugih gospodinjstev sicer niso obiskovali pogosteje kot tako imenovani »manj verjetni prenašalci,« so pa njihovi obiski trajali dlje časa ter so pogosteje vključevali tudi hrano in pijačo, pri čemer so na obiskih tudi slabše skrbeli za higieno rok, roke pa so si redkeje razkuževali tudi pri opravkih.
Če pri zgolj na videz zapletenem vprašanju, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, vemo, da je bilo pred kokošjo že jajce, so ugotovitve raziskave nekoliko bolj zapletene. Za tako imenovane bolj verjetne prenašalce so bili označeni bodisi zaradi okužbe oziroma simptomov bodisi zaradi rizičnega stika, k čemur je lahko že v osnovi prispevalo slabše upoštevanje priporočil in ukrepov ali pa zgolj narava njihovega dela. Poraja se torej legitimno vprašanje, zakaj oziroma ali z vedenjem nadaljujejo tudi po okužbi ali rizičnemu stiku.
Kako na delovnem mestu?
»Nekoliko višji delež bolj verjetnih prenašalcev (62 %) v primerjavi z manj verjetnimi (57 %) je v zadnjem tednu obiskoval službo, kar je pričakovano, saj so tisti bolj aktivni tudi bolj dovzetni za morebitno okužbo,« so zapisali avtorji raziskave, pri čemer so ugotovili, da razlike pri nošenju maske na delovnem mestu niso bile bistvene, so se pa večje razlike pokazale pri vzdrževanju razdalje, prezračevanjem in stikih s sodelavci. Medtem ko je 61 odstotkov manj verjetnih prenašalcev ves čas ali skoraj ves čas vzdrževalo razdaljo, je bilo takih med bolj verjetnimi le 49 odstotkov. Za redno prezračevanje je skrbelo 47 odstotkov bolj verjetnih prenašalcev in 55 odstotkov manj verjetnih. Kar zadeva izogibanje morebitnim stikom s sodelavci, se je tega držalo le 51 odstotkov bolj verjetnih prenašalcev, pri manj verjetnih prenašalcih pa je bil ta delež 62 odstotkov.
Obiski
Kot navedeno, pri samem obegu oziroma številu obiskov med obema skupinama ni bilo bistvenih razlik, obe skupini pa sta se ne obiskih priporočil držali v manjši meri kot na delovnem mestu. Maske jih je nosilo le 29 odstotkov, varnostno razdaljo pa jih je vzdrževalo 41 odstotkov, razlik med obema skupinama pa ni bilo. Te so se pokazale pri trajanju obiska, saj se je obiskov, daljših od 15 minut, v več kot polovici primerov posluževalo 61 odstotkov bolj verjetnih in 54 odstotkov manj verjetnih prenašalcev. »Manj verjetni prenašalci so tudi bolje poskrbeli za higieno rok, 87 odstotkov jih imelo čiste roke na vseh obiskih, medtem ko je bilo pri bolj verjetnih takih 81 odstotkov,« so še ugotovili. Razlika med skupinama se je pokazala tudi pri pijači in jedači. Na obiskih je jedlo in pilo 48 odstotkov bolj verjetnih in le 38 odstotkov manj verjetnih prenašalcev.
V trgovini, na banki, pošti …?
Masko je pri tovrstnih opravkih ves čas ali skoraj ves čas nosilo kar 97 odstotkov, razdaljo dveh metrov pa je ves čas ali skoraj ves čas vzdrževalo 78 odstotkov vprašanih, pri čemer se je v primeru slednjega pokazala razlika med obema skupinama (72 odstotkov bolj verjetnih in 79 odstotkov manj verjetnih prenašalcev). Podobno se je pokazalo pri vprašanju razkuževanja rok, kjer si je ob obisku neke javne storitve ali ustanove pri vstopu in izstopu vedno ali skoraj vedno razkuževalo roke 88 odstotkov manj verjetnih in zgolj 82 odstotkov bolj verjetnih prenašalcev.
Izsledki raziskave so na voljo na spletišču COVID-19 Sledilnika, pri čemer avtorji opozarjajo, da »čeprav je v anketi sodelovalo kar 5165 oseb in smo skušali vključiti čim bolj heterogeno populacijo, vključujoč skupine skeptikov, je vzorec nedvomno nekoliko pristranski. Rezultati so uteženi, a jih ne moremo posplošiti oz. razširiti na celotno populacijo, saj gre za neverjetnostni vzorec. Kljub temu so izsledki lahko pomembni pri razumevanju morebitnega prenosa okužb, saj se nekateri deleži (npr. pogostost obiskov) zelo dobro ujemajo z Valiconovo anketo, ki je bila izvedena na nacionalno reprezentativnem vzorcu.«
