Konec letošnjega leta bo zaradi epidemije koronavirusa zagotovo manj tistih, ki bodo prejeli božičnico oziroma 13. plačo. Več tisoč ljudi je še vedno na čakanju, številni so celo ostali brez zaposlitve, številni mali podjetniki so bili prisiljeni zapreti podjetje, nekateri so tik pred tem. A kot kaže, ni vse tako črno. Kot sledi iz zapisa, ki ga je na svoji spletni strani objavil davčni svetovalec in svetovalec vlade Ivan Simič, je kar nekaj podjetij že izrazilo željo, da bi vrnilo državno pomoč, saj si želijo izplačati dobiček, pa tudi božičnico. Tudi na finančni upravi so nam potrdili, da so prejeli že 1277 izjav upravičencev, ki želijo vrniti mesečni temeljni dohodek, 400 pa jih je državno pomoč že vrnilo.
Rekordna božičnica
Božičnice ponekod tako zagotovo bodo. Med podjetji, ki jo bodo izplačala, je tudi ena naših najuspešnejših družb BSH hišni aparati Nazarje, kjer kljub epidemiji tovarna deluje s polnimi obrati in celo rušijo svoje poslovne rekorde. V letošnjem letu obeležuje 50. obletnico delovanja tovarne na lokaciji Nazarje, in več kot 1700 zaposlenih bo prejelo izplačano tudi najvišjo božičnico do zdaj, in sicer v višini 2000 evrov.
Črna pika
Zagovornik je prejel tri prijave zaradi domnevne diskriminacije pri izplačilu božičnice. En postopek še poteka, diskriminacijo pri določanju meril, ki vplivajo na višino božičnice, pa je potrdil v še enem večjem slovenskem podjetju.
Podjetju je treba za tako potezo vsekakor čestitati. Kljub temu pa so prišli pod drobnogled Zagovornika načela enakosti. Podjetje BSH hišni aparati je višino nagrade za poslovno uspešnost podjetja do zdaj namreč vezalo na prisotnost zaposlenega na delu. Določilo je, da bodo tisti, ki so bili med letom odsotni zaradi bolniške, prejeli nižjo božičnico v primerjavi s tistimi, ki so bili na delu stalno prisotni. Zaradi tovrstne prakse jih je nekdo prijavil Zagovorniku načela enakosti. Zagovornik je po prejemu prijave sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi ter poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb. V svoji ugotovitveni odločbi je izpostavil, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. »Dobrodošlo in spoštovanja vredno je, da podjetja ob koncu leta svoj dobiček delijo z delavci. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije,« je ob tem dodal Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Potrdilo sodišče
Zaradi odločitve zagovornika je družba BSH Nazarje sprožila upravni spor, a je sodišče sledilo utemeljitvi zagovornika. Zagovornik je v odločbi, ki jo je potrdilo upravno sodišče, opozoril tudi na nujnost razlikovanja med nagrado za poslovno uspešnost podjetja in nagrado za delovno uspešnost posameznega zaposlenega. Pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja se dejanski prispevek posameznika ne vrednoti, in so zato do izplačila dela plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni. Pri nagradi za individualno delovno uspešnost pa je prispevek posameznika k uspehu podjetja dejansko ovrednoten. In tudi pri določanju teh kriterijev morajo podjetja spoštovati prepoved diskriminacije.
