Potem ko je opozicija na pristojnem odboru blokirala aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, za katerega mora v državnem zboru glasovati dvotretjinska večina, so se mediji SDS poigrali z mislijo na alternativne scenarije. Poslanec Branko Grims (SDS) je v pogovoru z televizijo Nova24TV opozoril, da ima vlada na meji možnost sklicati vojaške vaje, ki bi imele podoben učinek kot aktivacija omenjenega člena. Vendar je to možnost izključil.
Državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič in Grims alternativo vidita v klicanju na pomoč tuje varnostne sile – konkretno vojake iz Poljske in Madžarske oziroma iz višegrajskih držav, ki naj bi na meji imeli celo več pristojnosti kot naši vojaki. Pri tem nista razkrila, po kakšnih mehanizmih in mednarodnih pogodbah bi lahko na naše meje poslali prav te vojake in kako bi opredelili njihove pristojnosti.
Prezelj: takšno vabilo kaže na problem znotraj države
»Katerakoli država lahko povabi tuje vojake na pomoč pri zagotavljanju obrambe države ali pri drugih vidikih zagotavljanja varnosti. To sicer ni običajno, ker tako povabilo kaže na neki problem znotraj države, na primer pomanjkanje sil, veliko krizo, nevarnost za obstoj države, veliko humanitarno katastrofo in podobno. Država lahko to naredi v okviru zavezništva ali bilateralno,« je v pogovoru z nami ocenil Iztok Prezelj, profesor obramboslovja na fakulteti za družbene vede.
Hojs je poskušal 37.a člen aktivirati že spomladi letos, vendar poslancev ni prepričal. Tudi tokrat na odboru ni bil uspešen, saj sta mu zmanjkala dva glasova. Če bi mu na odboru uspelo, pa aktivacija ne bi prešla parlamentarnega sita, kjer je za aktivacijo potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Takšnih mehanizmov prek višegrajske skupine Prezelj ne pozna. Je pa povsem mogoče, da bi se vlada z Budimpešto in Varšavo bilateralno dogovorila za namestitev vojakov. »Zakon o obrambi v 48.a členu določa, da 'vlada na predlog ministra odloča o namestitvi enot oboroženih sil držav, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb'. Obrambni sistem je pripravljen in usposobljen za oskrbo tujih vojakov na ozemlju Slovenije prek tako imenovanega mehanizma Host Nation Support. V zvezi s tem se je na ozemlju zavezništva in Slovenije v preteklosti izvedlo že več vojaških vaj,« izpostavlja.
Pooblastil bi imeli toliko, kot bi jih določili
Prezelj dodaja, da se s tako povabljenimi vojaki po navadi sklene poseben sporazum. »Če bi sporazum tako določal, bi lahko imeli tako poklicani vojaki več ali prav toliko pooblastil, kot bi jih imeli naši vojaki po 37.a členu.«
Hojs: Migrantov za spoznanje manj kot lani
Grims je na odboru državnega zbora za obrambo govoril o »organizirani invaziji radikalnega islama«, a dejstva so drugačna. To je moral priznati tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. V zvezi s statistiko prehodov meje je pojasnil, da v 20 letih, z izjemo leta 2015, niso našteli toliko nezakonitih prehodov meje kot lani in letos. Letos so sicer številke za spoznanje manjše kot lani, vendar je pri tem treba upoštevati, da so bile meje dva meseca in pol zaradi pandemije praktično zaprte, je povedal.
Vojake potrebujemo na meji v določenem omejenem obsegu
Tudi Prezelj opaža, da nelegalne migracije ostajajo težava, »kar pojmujemo po osnovnih dokumentih kot grožnjo nacionalni varnosti, soočamo se s pomanjkanjem policijskih sil za varovanje meja, na kar je opozorila policija sama (in to na nižjih nivojih). Imamo vojsko, ki že pomaga policiji in dosega lepe uspehe pri odkrivanju skupin ilegalnih migrantov; problem so dodatna pooblastila vojakom na meji v skladu s 37.a členom, kjer v politično izjemno polarizirani klimi opozicija izraža nezaupanje ne toliko do Slovenske vojske kot do premierja. Igra je torej pretežno politične narave. Če pa gre v resnici za nezaupanje do Slovenske vojske, imamo v državi hud problem, kakršnega nimajo v nobeni od sosednjih držav.«
