Novice Svet24

Aleša Zalarja se novinarji s hvaležnostjo spominjamo kot tistega ministra za pravosodje, ki je naredil zemljiško knjigo dostopno širši javnosti. Do informacij v njej zdaj nismo več prisiljeni dostopati prek birokratskih hodnikov, temveč je to mogoče prek osebnega računalnika in to brezplačno.

STA

Spletna stran zemljiške knjige je sicer videti in deluje, kot da so jo naredili amaterji, ki leta 2010 v informacijskih tehnologijah niso imeli več kaj iskati. Dodatno je res, da moramo uporabniki za vpis vanjo plačati notarsko tarifo. Po prvotnemu osnutku zakona je bilo celo tako, da so vpise lahko izvajali le notarji, pozneje pa so ga le prilagodili na način, da lahko to počnejo tudi odvetniki in državni pravobranilci. Izjemoma lahko vpis novega lastnika na nepremičnini podamo tudi osebno na sodišču in se tako izognemo notarski tarifi.

Meinbezirk.at

V času, ko je bil minister, iskrice še niso letele

Med svojim ministrskim mandatom je Zalar spoznal tudi avstrijsko kolegico Claudio Bandion Ortner, ki je bila tedaj tudi pravosodna ministrica. Takrat sta bila še v profesionalnih odnosih, iskra pa je med njima preskočila, ko sta oba ministrski mandat že zaključila. »Midva sva postala partnerja dve leti po tem, ko nisva bila več ministra. Naključno srečanje in pogovor o časih ministrovanja sta prerasla v obojestransko simpatijo,« se je spominjal Zalar.

Takrat je z objavo na twitterju sam povzročil zanimanje avstrijskih medijev. »Resnici na ljubo sem sam nehote povzročil zanimanje avstrijskih medijev zaradi objave na twitterju ob obisku v Sloveniji najine skupne prijateljice, ki je bila avstrijska ministrica za pravosodje, predno je ministrica postala Claudija,« je povedal za naš časopis.

Zalar in Bandion Ortnerjeva trenutno živita v zunajzakonski skupnosti, ljubezen pa še vedno močno gori, je dejal Zalar, ki pa se o morebitni sklenitvi zveze pred uradnim organom ne želi izreči. Parček sicer svojo zvezo jemlje z dobršno mero humorja, tako sta lani v Avstriji imela predavanje o »napetosti med poklicem in politiko«.

STA

Po javni službi v zasebne vode

Potem ko je končal ministrski mandat, ki ga je opravljal iz kvote stranke LDS, je s tedanjo predsednico te stranke Katarino Kresal ustanovil Evropski center za reševanje sporov. S Kresalovo centru še danes predsedujeta, kar je častna in ne poslovodna funkcija, pri čemer ona ostaja ustanoviteljica. Njun center se ukvarja z zunajsodnimi mediacijami, ki pa so kljub temu pravno zavezujoče. To je način, kako se stranki izogneta sodnim stroškom, če pa z mediacijo nista zadovoljni, lahko spor nadaljujeta na sodišču. Po podatkih slovenskih sodišč se je v letu 2018 kar 48 odstotkov sporov zaključilo na ravni mediacije.

Soustanovil nov kraj, zdaj oživlja smučišče

Zalar, ki je oktobra dopolnil 59 let, je zdaj bolj dejaven v lokalni skupnosti. »Povezanost s krajem, kjer živim, in domačini v tem kraju je glavni razlog za odločitev glede oživljanja Zatrnika,« je Zalar dejal glede manjšega smučišča, ki se nahaja nad Bledom v naselju Zgornje Gorje; od poleti letos celo v naselju Zatrnik. »Najprej smo ustanovili novo naselje Zatrnik, kar je poželo precej zanimanja medijev, saj se to ne zgodi ravno pogosto.«

Brata Boštjana, ki je bil nekoč profesionalni učitelj smučanja, ni mogel vključiti v projekt oživljanja smučišča Zatrnik. To ni mogoče, saj sodnik ne more opravljati pridobitne dejavnosti. 

V tem kraju je imel najprej vikend, zdaj pa ima tam urejeno stalno bivališče. »Petindvajset hiš na Zatrniku še vedno nima pitne vode, celoten Zatrnik nima komunalne čistilne naprave, ena hiša nima dostopa do elektrike. Skratka naselje bo omogočilo postavitev temeljne infrastrukture za normalno bivanje,« je za komercialno televizijo poleti letos pojasnil Zalar. Nastanki novih naselij v Sloveniji niso ravno pogosti, pa tudi postopki za ustanovitev niso najpreprostejši. Po elaboratu, za katerega mora dati pozitivno mnenje geodetska uprava, ustanovitev obravnava še vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, šele nato pa sme občina sprejeti odlok o naselju.

Otroci bodo smučali že letos

»Vzporedno s tem temu srednjegorskemu naselju poskušamo zagotoviti tudi gospodarski razvoj z vzpostavitvijo celoletnega turističnega centra. Letošnjo zimo bomo ponudili smučanje, sankanje in vrtec na snegu otrokom ter tek na smučeh za vse generacije,« je pojasnil Zalar. »Prihodnje leto bi lahko smučali tudi odrasli, če nam bo Občina Gorje pravočasno podelila koncesijo za štiri vlečnice.«

STA

Brata ni mogel vključiti v smučarijo, saj je sodnik

V projekt smučarije pa ni mogel vključiti svojega brata Boštjana, ki je bil nekoč profesionalni učitelj smučanja. »Brat ni vključen v ta projekt zaradi zahtevane nezdružljivosti sodniške funkcije s pridobitno dejavnostjo,« je pojasnil.

Boštjan Zalar je namreč sodnik upravnega sodišča, kot tak pa je odločal v več odmevnih primerih. Med zadnjimi je bila njegova poletna odločitev, v kateri je kamerunskemu državljanu prisodil 5000 evrov odškodnine, ker so ga slovenski policisti izročili hrvaškim v metodi tako imenovanega push-backa, pri čemer mu niso omogočili prošnje za mednarodno zaščito, pogovorno azila.

Sodba še ni doživela pravnomočnosti, saj je notranje ministrstvo nanjo napovedalo pritožbo. Na slednjo je bil Boštjan Zalar pripravljen, so nam pojasnili opazovalci primera. Zalar je svojo sodniško odločitev opremil s 170 strani dolgo obrazložitvijo, na katero zdaj odgovarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.