Od skoraj 19.000 varovancev slovenskih domov za starejše se jih je od marčevskega izbruha novega koronavirusa do včeraj skupaj okužilo 5460 oziroma 29 odstotkov. V prvem valu epidemije, ki jo je razglasila vlada Marjana Šarca, vlada Janeza Janše pa zaključila 1. junija, je umrlo 74 varovancev domov, v drugem valu pa že 574. Vsak drugi umrli v Sloveniji zaradi covida-19 je bil varovanec domov za starejše. Vsak deseti varovanec, ki se je okužil v domovih za starejše, je umrl.
To je za zdaj tragična bilanca epidemije, ki bo po projekcijah zahtevala še enkrat toliko mrtvih, zato je čas za iskanje odgovornosti. Za institucionalno varstvo starejših je zadolženo ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, zdravstveno oskrbo v domovih pa usmerja ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja. Po dostopu do informacij javnega značaja smo od obeh ministrstev zahtevali vsa navodila, usmeritve in druge dokumente, ki so jih od junija letos dobili domovi za starejše. Analizirali smo namreč priprave države na drugi val epidemije, pred katerim so takoj po koncu prvega vala že opozarjali epidemiologi. Ugotovili smo:
1. Da je Janševa vlada na področju varovanja domov za starejše pred okužbami zamujala tako s pripravami na drugi val kot z usmerjanjem vodstev teh domov.
2. Za ključno napako se je izkazalo, da večina domov ni imela ločenih, zunanjih rdečih con, saj za to nimajo prostorskih zmogljivosti. Država je težavo sprva poskušala reševati z napotitvami vseh okuženih z in brez simptomov v bolnišnice. To je prispevalo k hitremu polnjenju zmogljivosti bolnišnic. Ko je tam zmanjkalo prostora, so domovi za starejše ostali na suhem, saj jim je vlada denar za najem zunanjih prostorov zagotovila šele z oktobrskim paketom protikoronskih ukrepov (PKP5).
3. V drugih državah so že pred mesecem začeli z rednim preventivnim testiranjem zaposlenih v domovih. To je ključni ukrep za zajezitev okužb. Pri nas nanj še čakamo.
Prva okužba v drugem valu se je pri enem od oskrbovancev domov za starejše pojavila 30. junija. Desetega julija je bil okužen prvi zaposleni v domu v Hrastniku, nekaj dni pozneje pa še prvi oskrbovanec. Tam je izbruhnilo prvo večje žarišče okužb. V začetku septembra so nova žarišča izbruhnila v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, Domu starejših občanov Ljubljana-Šiška in domu v Črnomlju. Po nekaj tednih umirjanja razmer je konec septembra po vsej državi izbruhnil val okužb v domovih za starejše, ki traja še danes.
Kaj je torej delalo ministrstvo za delo?
Zapreti domove? Odločite se sami
Osemnajstega junija, dan po tistem, ko je vodja strokovne skupine Bojana Beović rekla, da so razmere v Sloveniji kritične zaradi vnosa iz tujine, so vsi domovi za starejše in ostali zavodi za institucionalno varstvo dobili dopis državnega sekretarja Cveta Uršiča. Obvestil jih je, da se epidemiološke razmere slabšajo, saj je bilo tisti dan v državi potrjenih osem novih okužb. »Iz obdobja epidemije smo izšli z neprecenljivimi izkušnjami in številnimi dobrimi praksami,« je zapisal Uršič. »Če bo prišlo do večjega števila okužb, bomo v sodelovanju s strokovno skupino na ministrstvu za zdravje (pod vodstvom Beovićeve, op. a.) in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) pripravili dodatna navodila,« je še dodal. Obvestil jih je tudi, da pospešeno pripravljajo načrt za obvladovanje covida-19, ki bo v pomoč pri »morebitnem drugem valu«.
V začetku julija je sledil dopis ministra Cigler Kralja, ki ga je začel z navajanjem, da vsaka nova okužena oseba predstavlja nevarnost za najranljivejše skupine. Tudi sam jih je pozval k izvajanju ustreznih zaščitnih ukrepov, a poudaril, da enotne usmeritve glede zapiranja domov ne bo. »To odločitev lahko sprejme direktorica oziroma vodstvo zavoda. (...) Izvajalci se srečujete s situacijo, ko je treba najti ravnovesje med ukrepi, ki bodo zmanjšali možnost vnosa in širjenja okužb ter pravico stanovalcev in svojcev do osebnega stika,« je zapisal minister. S tem je odgovornost prepustil zavodom.
Preslišana opozorila zavodov
Takrat so na plano udarili dolgoletni kadrovski problemi v domovih. Sedemnajstega julija, ko je država še vedno pripravljala načrt za obvladovanje okužb, je državni sekretar Uršič zaprosil skupnost socialnih zavodov, da pripravi seznam ljudi, ki bi bili znotraj iste regije pripravljeni bolj ogroženim domovom priskočiti na pomoč. Kljub temu je vlada šele 24. oktobra, ko je začel veljati PKP5, omogočila pravno podlago za premeščanje zdravstvenega kadra iz doma, kjer ni virusa, v dom, kjer se zaradi virusa pojavi kadrovska stiska. Pred tem se je to dogajalo na prostovoljni osnovi.
Sredi poletja so bile razmere še obvladljive. V prvi polovici julija se je okužilo le 15 oskrbovancev in 16 zaposlenih v domovih. Medtem ko je vlada odšla na dopust, je začelo vreti v skupnosti socialnih zavodov, kjer so se pripravljali na drugi val. Opozarjali so, da je:
- uspešna omejitev širjenja virusa v domovih za starejše mogoča le z osamitvijo okuženih oskrbovancev;
- da zahteva ministrstva za delo za vzpostavitev treh ločenih con v domovih (bela, siva in rdeča), kjer se je pojavila okužba, v večini primerov ni izvedljiva.
Zahtevali so, da se okuženi umikajo iz domov, ne pa da se zadržujejo v conah znotraj domov. Ker temu vlada ni ugodila, so izstopili iz delovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za delo.
Toda ministrstvo za delo je pozabilo na ta problem. Medtem ko so se okužbe širile, je Cigler Kralj po prazničnem Marijinem vnebovzetju, ko se je na Brezjah brez soglasja NIJZ zbralo več kot tri tisoč vernikov, domovom za starejše, centrom za socialno delo in vsem ostalim, za katere je pristojen, sporočil le, da prihaja aplikacija za varovanje zdravja in življenja. Pozival jih je, naj si jo naloži čim več uporabnikov. V istem času sta se Cigler Kralj in Gantar pred javnostjo prepirala, kako bodo financirali dolgotrajno oskrbo starejših, saj je vlado ravno v tistem trenutku čakal sprejem zakona. Šlo je za spopad med javnim in zasebnim, saj je Gantar vztrajal, da nad dolgotrajno oskrbo bdi javna zdravstvena zavarovalnica, NSi in ministrstvo za finance pa sta uvedbi nove javne dajatve nasprotovala.
Zakaj niso premeščali starostnikov? Ker ni bilo denarja
Šele konec avgusta je Gantar imenoval delovno skupino regionalnih koordinatorjev, ki bi morali tudi domove pripraviti na drugi val. Šele 8. septembra, ko so se že pojavili prvi večji izbruhi okužb v domovih, je Cigler Kralj ob obisku v Sevnici podprl vzpostavitve rdeče cone, kamor bi se umaknili okuženi stanovalci. Šest dni pozneje je v Kamniku dejal, da bi lahko tam vzpostavili rdečo cono in da bi za to dom lahko dobil evropski denar.
Prav zagotovitev denarja za zunanje rdeče cone je bila takrat ključna težava za domove. Lastniki potencialnih nadomestnih lokacij (hotelov, zdravilišč, telovadnic in drugih objektov) jih niso bili pripravljeni odstopiti brezplačno, domovi pa tega denarja niso imeli. Ta težava se je rešila šele 24. oktobra, ko se je epidemija že razmahnila. Takrat je začel veljati PKP5, ki je domovom za starejše omogočil pravno podlago za povračilo stroškov najema in materialnih stroškov.
Po podatkih ministrstva so do začetka novembra le štirje domovi preselili del stanovalcev v zunanje rdeče cone. Koliko jih je zdaj, na ministrstvu za delo ne odgovarjajo. Med primeri zunanjih rdečih con pa so našteli Terme Topolšica, Dom paraplegikov v Pacugu, Dom na Vidmu v Ilirski Bistrici, prostori športne dvorane v Škofji Loki, Kulturni dom Slavina in druge.
Kakšna navodila so dobivali domovi
Osemindvajsetega septembra je Cigler Kralj izjavil, da »novih ukrepov v domovih za starejše za zdaj ne bo«. »Ukrepi, ki so jih postavili v prvem valu, so dovolj,« je ugotavljal minister. Že v prvi polovici oktobra so razmere v domovih dokončno ušle nadzoru. Število okuženih je eksplodiralo. Šele 12. oktobra, že tri dni po vladni omejitvi zbiranja na deset ljudi, je ministrstvo za zdravje domovom naložilo dodatne ukrepe, ki naj bi preprečili vnose virusa. Dalo je natančnejša navodila glede merjenja telesne temperature zaposlenih. Zapovedalo je, da morajo osebe, ki merijo temperaturo, nositi osebno varovalno opremo.
Šestnajstega oktobra, tik pred novo razglasitvijo epidemije, je Gantarjevo ministrstvo v drugem dokumentu ugotavljalo, da v posameznih domovih še vedno nedosledno uporabljajo osebno varovalno opremo, da imajo zaposleni visoko tvegane stike med delovnim časom in da ne spoštujejo ukrepov preventive. Šele takrat je začela veljati odredba o začasni ureditvi prostorov zdravstvene dejavnosti, ki je jasneje določila organizacijo rdečih in sivih con. In šele PKP5 je domovom omogočal tudi financiranje enomesečne strateške zaloge zaščitne in osebne varovalne opreme.
Šest milijonov evrov za robote, ki bi pomagali domovom
»Od konca prvega vala epidemije imamo na testu dezinfekcijskega robota, ki z UV-svetlobo hitro in temeljito razkužuje prostore, kar pomembno prispeva k zmanjšanju možnosti širitve okužb s covidom-19. Ker je nakup robota velik finančni zalogaj, smo začeli zbirati sredstva,« je pojasnila Ivica Lozar, direktorica DSO Metlika. Robot stane približno 60.000 evrov. V Sloveniji sta 102 domova za starejše. Če bi vse domove opremili s tem robotom, ki se je izkazal za učinkovitega, bi to državo stalo približno šest milijonov evrov.
Dvaindvajsetega oktobra, ko je bila epidemija že razglašena, je Cigler Kralj ob obisku doma v Škofji Loki izrazil pričakovanje, da bodo zunanje rdeče cone vzpostavljene tudi drugod. Teden dni pozneje so okužbe zabeležili že v dveh tretjinah vseh domov za starejše. Takrat je Cigler Kralj vodstva vseh domov pozval, naj bodo posebno pozorna na dotrajane prezračevalne sisteme, ki so se v domu v Loki pri Zidanem Mostu izkazali za vir hitrega širjenja okužb. Isti dan je NIJZ izdal nova navodila za obravnavo in testiranje stanovalcev in zaposlenih v domovih. »Kadar se število zdravstvenih delavcev zelo zmanjša in je zmožnost zagotavljanja zdravstvene oskrbe ogrožena, naj zdravstveni delavec po tveganem stiku dela še naprej in na delu v obdobju štirinajstih dni ves čas nosi običajno kirurško masko,« piše v dokumentu.
Preventivno testiranje na papirju, ne v praksi
In če že to ni dovolj, zdaj vlada zamuja tudi z organizacijo uvajanja rednega preventivnega testiranja osebja in oskrbovancev v domovih za starejše. Zapletlo se je že s tem, koga vse testirati, saj odredba ministrstva za zdravje zajema le zdravstvene delavce, zato je moral Cigler Kralj naknadno pozvati, da bi morali biti redno preventivno testirani vsi zaposleni v domovih in socialnih zavodih.
V zadnjih dneh se izrecno poudarja, da so za naglo širjenje okužb krivi asimptomatski okuženi, kar je v strokovni javnosti znano že od konca prvega vala epidemije. Medtem v Nemčiji, na Češkem in Slovaškem že skoraj mesec dni potekajo redna testiranja osebja v domovih. »Veliko domov je s hitrimi testi že pričelo, vsi še ne, saj nekateri nimajo kadrovskih in drugih pogojev. Po hitri anketi, ki jo je med domovi opravila skupnost socialnih zavodov, bi približno tretjina domov ob zadostnem kadru lahko testiranje opravljala sama, večina domov pa prek zunanjega izvajalca oziroma mobilnih enot, ki naj bi jih zagotovilo ministrstvo za zdravje,« so pojasnili na ministrstvu za delo.
