Epidemiološka slika ne ponuja razlogov za optimizem. Visoko število novookuženih pa vlado sili v podaljševanje obstoječih omejitvenih ukrepov, ki zgolj blažijo posledice zamude pri ustavitvi javnega življenja. Drugi val je vlado zatekel nepripravljeno, ceno za to pa plačujemo z življenji. Izredni časi zahtevajo izredno ukrepanje, zato se tudi PKP sprejema po nujnem postopku. A kljub temu je vlada imela čas, da vanj vplete člene, za katere se zdi, da imajo edino funkcijo v tem, da služijo kot usluge za prijatelje Slovenske demokratske stranke.
Dvomljive razlage
Ob začetku tedna je bil zakon na več odborih DZ, dva izmed njih se je udeležil tudi Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ), ki je v telefonskem pogovoru za Svet24 ponovil stališče, da se v besedilu zakona nahajajo stvari, ki jim tam ni mesto, ter »postavljajo na laž vlado«. Ta se o PKP6 pred potrditvijo sploh ni pogovarjala s sindikati, »kar zahtevajo pravila Ekonomsko-socialnega sveta, ki jih je podpisala vlada,« pojasnjuje Štrukelj. S tem je po njegovem mnenju izvršilna oblast relativizirala enega ključnih elementov, na katerih počiva participativna ekonomija. Štrukelj ne kupi izgovora, da za usklajevanje preprosto ni bilo časa in dodaja: »seveda, saj so čakali do zadnjega trenutka«.
Brez usklajevanja
Ker vlada besedila zakona ni bila pripravljena predhodno usklajevati, se je v njeni različici znašlo tudi nekaj dvomljivih členov. Tisti, ki bi omogočal dijakom poklicnih šol, da se pod enakimi pogoji vpisujejo na fakultetne programe kot njihovi gimnazijski vrstniki, je v strokovni javnosti – od skupnosti gimnazij do zaposlenih, sindikalistov in akademikov – dvignil toliko prahu, da koalicija ni imela druge možnosti, kot da ga iz končne različice izbriše. »Zdrava pamet se vpraša, zakaj ste to sploh noter tlačili.«
Drugi člen, ki je vnesel nemir v širšo javnost in dvignil marsikatero obrv, je tisti, ki podaljšuje obstoječe akreditacije za univerze. Za ta ukrep se zdi, da neposredno koristi zgolj in samo Novi univerzi. Ta svoje začetke vleče v čas prve Janševe vlade, zakonodaja iz časa Cerarjeve vlade pa resno ogroža njeno delovanje. Zato bosta tako rektor Matej Avbelj kot tudi njegov predhodnik in simpatizer SDS Peter Jambrek nedvomno odprtih rok sprejela podaljšanje akreditacije pod pretvezo izrednih razmer. Akreditacija bo omogočila nadaljnje delo zasebne ustanove, ki je bila v preteklosti deležna mnogih očitkov o nezadostnih standardih in vprašljivem predmetniku, četudi je člen, ki bi vrata do njih odprl vsem poklicnim maturantom, padel v vodo.
Zloraba izrednih razmer
Opozicija je na odboru za finance predlagala, da se »potaknjenec« (kot so člen o akreditacijah poimenovali v opoziciji) izbriše, a za to ni bila potrebna večina. »Po hodnikih se govori, da pri tem členu vztraja premier,« je odločitev pokomentiral Štrukelj, poslanec SD Marko Koprivc pa je bil ostrejši in dejal, da pri omenjenem členu obstaja resen sum na korupcijo, ki nima nikakršne zveze z blaženjem posledic epidemije. Štrukelj sicer na odboru za finance ni bil dobrodošel, kljub temu da so večkrat pozvali predsedujočega Roberta Polnarja (Desus), naj jim omogoči sodelovanje. Sindikalist je to interpretiral kot sporočilo vlade, ki ji je vseeno, kaj si delavci v Sloveniji mislijo; »izrazito brutalno, depresivno sporočilo, ki zapira prostor dialoga v naši državi«.
Glavni tajnik Sviza v tem vidi »direktno ilustracijo, kako se epidemija izkorišča, da se naredi usluga prijateljem, znancem, somišljenikom,« hkrati pa meni, da zakon ne prinaša rešitev akutnih težav v šolstvu: »Mi smo že od spomladi govorili, da je treba zagotoviti sredstva za dodatno osebje, za prilagoditev sistema, za dodatne prostore … Zdaj bi morali misliti, kako bomo nevtralizirali negativne učinke epidemije,« ki bo po Štrukljevih besedah krepko poglobila razlike med učenci, vladajoči pa se po njegovem mnenju »v temelju ne zaveda sistema v času epidemije«.
Na podtaknjence danes opozorila Bandelli in Tomićeva
"Vlada je ponovno pripravila protikotoronski zakon s podtaknjenci, ki sledijo izključno interesom največje vladne stranke," pa je danes dejal Marko Bandelli (SAB). Bandelli je pozdravil namero vlade, da z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19 naslovi težak gospodarski položaj in podaljša nekatere ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite. A v njem so tudi določbe, ki v interventni zakon nikakor ne sodijo in celo posegajo v temelje človekove pravice, je opozoril.
Na podtaknjence, kot se je izrazil Bandelli, je opozorila tudi Violeta Tomić (Levica). Sporne se ji zdijo ravno določbe o podaljšanju akreditacije zasebni Novi univerzi, izenačitvi verskih uslužbencev s samostojnimi podjetniki pri socialnih prispevkih, obveznosti sprejema zaposlitve takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter novih prekrških in povišanju glob za prekrške.
"Namesto, da bi sprejemala premišljene ukrepe za omilitev negativnih posledic epidemije, vlada nedopustno posega na področja pravic brezposelnih, izobraževanja in kaznovanja, kar z obvladovanjem širjenja novega koronavirusa nima prav nobene povezave," je opozorila Tomićeva.
