V lanski reviziji je računsko sodišče ocenilo, da so oskrbovanci zasebnih koncesionarjev postavljeni v neenakovreden položaj glede na oskrbovance javnih domov za starejše. Za primerljivo storitev namreč plačajo skoraj tretjino več. Ministrstvo za delo bi moralo cene regulirati na način, da bi višina plačil bila primerljiva, ocenjujejo na računskem sodišču.
Od zakona o dolgotrajni oskrbi se je več deležnikov nadejalo, da bo definiral normative, kako naj poteka oskrba v socialnovarstvenih zavodih.
Kolikokrat tedensko naj v domovih za ostarele poteka kopanje, kolikokrat dnevno menjava plenic, kolikokrat mesečno britje; predlagani normativi so nerealni in neprimerni za empatično obravnavo starostnikov, ocenjuje Biserka Marolt Meden iz društva za dostojno starost Srebrna nit.
Kot neprimernega za sprejem zakon ocenjujejo tudi v Skupnosti socialnih zavodov (SSZ). Temeljna izhodišča pozdravljajo, »vendar menimo, da so nujno potrebni popravki zlasti na področju statusa izvajalcev dolgotrajne oskrbe, izvedbe prehoda v nov sistem dolgotrajne oskrbe ter pri zagotavljanju virov za njegovo uspešno vzpostavitev in delovanje«.
Nova mesta v domovih prek zasebnikov
Del zainteresirane javnosti je med razpravo zagovarjal definicijo javne mreže. Ta bi delež javnih zavodov definirala pri 75 odstotkih, preostalih 25 odstotkov bi lahko prevzeli zasebni koncesionarji, vendar v tem niso bili uslišani. V Srebrni niti ocenjujejo, da je premalo definirano tudi, kako bodo potekala vlaganja v javno mrežo. Zakon je nasploh napisan nerazumljivo, ocenjujejo v SSZ. »Predlog zakona in priloge so zaznamovale tudi nejasnosti, ki odpirajo možnost različnih interpretacij, pri uporabnikih pa lahko porajajo dvome in bojazni glede storitev, do katerih naj bi bili upravičeni,« so dejali v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Predlagatelji ne vedo niti, od kod bodo prišli finančni viri. Zakon je šel v javno razpravo s predlogom, da se zadeva financira iz dohodnine, čemur pa so kmalu oporekali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Janez Cigler Kralj (NSi). Slednji ni želel dodatnih obremenitev dohodnine, previdno je razmišljal o tem, da bi se sredstva našla v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Zaradi navedenega so v SSZ pozvali, naj se javna razprava o zakonu podaljša onkraj 5. novembra, vendar so koalicijske stranke končno različico usklajevale za zaprtimi vrati, neuspešno.
NSi še ni posredovala pripomb
Poslanske skupine koalicije morajo svoje pripombe podati do konca meseca, so sporočili iz stranke NSi in dodali, da svojih pripomb na zakon še niso posredovali.
