V pismu, med drugim naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je Janša med drugim zapisal, da je potrebno po celotni EU spoštovati vladavino prava, a dodal, da "diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati 'vladavina prava'". "Tisti med nami, ki smo del življenja prebili pod totalitarnimi režimi, vemo, da se odstopanje od realnosti začne, ko procesi ali ustanove dobijo imena, ki pomenijo ravno obratno od njihovega bistva," je še dodal.
Kot je zapisal, Evropski parlament ni želel o tem niti razpravljati, ker za uvrstitev te teme na program ni bilo zadostne večine. Obenem je bilo in je še veliko razprav o stanju demokracije na Madžarskem in Poljskem. "Sprožili so celo postopek po 7. členu pogodbe o EU, čeprav v nobeni od teh držav ni bilo in še zdaj ni zlorabe sodstva za politične cilje in nobena ni imela niti enega političnega zapornika, kaj šele primera kraje volitev kot v Sloveniji," je opozoril.
Zapisal je še, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli druga institucija. "Če politično telo svojo odločitev imenuje vladavina prava, naredi že prvi korak stran od realnosti," je ocenil. A Evropska unija temelji na vladavini prava: na ločitvi izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti. Država, katere politični sistem ne temelji na demokraciji in vladavini prava, sploh ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo, je spomnil. V pismu je še poudaril, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene države članice na politično zahtevo druge članice ali katere koli evropske institucije.
Opozoril je še, da je "morje zadosti razburkano že brez težav, ki jih povzročamo sami sebi". Ob tem je omenil velik vpliv Kitajske, veliko razdeljenost ZDA po volitvah, rusko zunanjo politiko in teroristične napade v EU.
"Zato bolj kot kadarkoli potrebujemo enotnost glede tega, kam smo namenjeni. Potrebujemo spoštovanje drug drugega. Potrebujemo skupno obrambo dostojanstva vseh volivcev v vseh državah članicah unije. Potrebujemo evropske institucije, ki se ne bi vmešavale v notranjepolitične konflikte držav članic," je zapisal Janša. Dodal je, da moramo spoznati, da temelj EU ni denar, temveč vrednote ter da vrednot ne moremo izsiliti z denarjem.
"Dilema, ki je pred nami, je zelo preprosta. Spoštovanje dogovora z julijskega vrha je odgovoren pristop k dobri prihodnosti EU. Nespoštovanje pa je ravno nasprotno," je še poudaril Janša.
Pismo je končal z opozorilom, da bodo prihodnji dnevi ključni za dosego pravičnega in uravnoteženega dogovora, ki bo temeljil na julijskem dogovoru voditeljev unije. "Samo s hitrim končanjem tistega, kar smo začeli julija, bomo lahko izpolnili visoka pričakovanja ter tlakovali pot k močnejši Evropi v obdobju po pandemiji," je izpostavil.
"Ker smo pod časovnim pritiskom, sem prepričan, da se bomo z dodatnimi prizadevanji za sodelovanje vseh izognili nadaljnjim zamudam, kar bo vodilo v trden dogovor, s katerim bomo ostali združeni proti nejasnostim, ki nas čakajo v prihodnjih tednih in mesecih," je sklenil slovenski premier.
Evropske države ostro do Madžarske in Poljske blokade
Večina evropskih držav gleda na zaplet glede svežnja svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo drugače kot slovenski premier.
Spomnimo. Madžarska in Poljska sta v ponedeljek blokirali bistvena dela svežnja - uredbo o večletnem proračunu in sklep o lastnih virih, za kar je potrebno soglasje. Razlog za njuno blokado je nasprotovanje dogovoru o uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je prav tako del svežnja, a se sprejema s kvalificirano večino, ki je bila zagotovljena.
Poskrbeti je treba, da evropska sredstva iz svežnja za obnovo Evrope čim prej dosežejo vse, ki jih potrebujejo, je poudaril nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth in dodal, da bodo ljudje zelo drago plačali.
Italija je izrazila globoko frustracijo in opozorila, da je položaj izjemno resen, saj so učinki pandemije na gospodarstvo in družbo zelo slabi. Ne bi nas smelo biti strah pogojevanja z vladavino prava, je še izpostavil italijanski predstavnik in opozoril, da bodo odgovorni za zamude morali prevzeti resno politično odgovornost.
Portugalska, ki bo z januarjem od Nemčije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, je opozorila, da ni časa za igre moči in da si unija ne more privoščiti politične krize poleg zdravstvene krize.
Če unija svežnja ne bo sprejela čim prej, bo to poslabšalo zdravstveno krizo, čemur se je vsekakor treba izogniti, pa je posvarila Francija.
Podobna sporočila in opozorila glede nujnosti čimprejšnjega dogovora je bilo slišati tudi od Avstrije, Danske, Slovaške, Španije, Švedske, Finske, Irske in Hrvaške.
