Sprejem bolnikov v bolnišnice in kasneje na oddelek za intenzivno zdravljenje kasni glede na pojavnost števila okuženih. To pomeni, da je v bolnišnicah še vedno prisotna stalna grožnja pomanjkanja postelj, kar predstavlja dodatno frustracijo za zdravstveno osebje. To je izčrpano, nekateri so povsem na koncu svojih moči, je opozoril Jereb.
To se kaže tudi na bolniški odsotnosti. Samo v ljubljanskem kliničnem centru je bilo včeraj zaradi covid bolezni doma 265 uslužbencev, med njimi pa prevladuje negovalno osebje, ki ga tudi sicer po bolnišnicah najbolj primanjkuje.
Dosežki pri razširitvi kapacitet
Smo pa v zadnjih tednih vseeno dosegli "nekaj, kar si nismo predstavljali, da lahko naredimo. Smo namreč pomembno povečali število navadnih postelj v slovenskih bolnišnicah, s tem omogočili oskrbo covid bolnikov in povečali število intenzivnih postelj," je pohvalil jereb. Sedaj imamo zato pripravljenih dobrih 200 postelj na intenzivnih oddelkih, kar zaenkrat zadošča, čeprav se "ves čas gibljemo na meji obvladljivosti situacije in razmer". Kapacitete bi se po Jerebovih besedah dalo povečati še številke 250 "potem pa se bojim, da so naše možnosti izčrpane." Te zadnje dodatne možnosti so sicer na voljo le še na nekaj lokacijah, dosti bolnišnic je možnosti širjenja že v celoti izčrpalo.
Včeraj je bilo sicer na intenzivnih oddelkih 200 kritično bolnih bolnikov, večina izmed njih je potrebovala podporo aparatov za predihavanje. V celotnem drugem valu epidemije se je na intenzivni negi skupaj zdravilo skoraj 500 kritično bolnih, 68 jih bolezni ni preživelo.
Covid ni gripa!
Ob tem je Jereb še poudaril, da se, kljub temu, da mnogi to počnejo, covida ne da primerjati s sezonsko gripo. za slednjo imamo namreč učinkovita cepiva in zdravila, prav tako gripa mnogo manj ljudi priklene na bolnišnično posteljo, smrtnost pri covidu pa je "vsaj 10-krat višja od smrtnosti zaradi sezonske gripe," je še poudaril Jereb.
