Kar zadeva pozive k novim, še strožjim ukrepom, je bil v zadnjih dnevih najglasnejši minister za zdravje Tomaž Gantar. Zavzema se za odločnejšo začasno ustavitev javnega življenja, saj umiritev razmer, ki smo mu priča v zadnjem tednu, ni dovoljšnja, da bi se zmanjšal pritisk na slovenske bolnišnice. »V torek je bilo ob 7.515 testih okužba z novim koronavirusom potrjena pri 2.217 ljudeh. Delež pozitivnih je bil 29,50 %. Še kdo dvomi, da zaostritve ukrepov niso nujne? Za zdravje ljudi gre,« Gantar zapisal na twitterju. Nadaljeval je, da je okužen že praktično vsak 22. prebivalec in da praktično ni kraja, kjer ga ne bi bilo, »zato ne moremo govoriti zgolj o posamičnih žariščih, celotna država je na rdeči listi. Inšpektorji in kazni so, ampak to seveda ne odtehta situacije, ki je resna. Bolje krajša zaostritev, ki tudi omogoča hitrejši prehod v normalnost.«
Vlada je te pozive slišala in jih bo kot kaže tudi uslišala. Kot je zjutra prek twitterja neuradno sporočil novinar Kanala A Miha Orešnik, naj bi namreč na sestanku šefov koalicijskih strank dosegli dogovor o dodatni zaostritvi ukrepov za 14 dni. Pozneje je dodal, da je vlada danes na Brdu pri Kranju ukrepe že sprejela, a »po prvih preverjanjih vendarle ne bodo tako strogi, kot je kazalo še zjutraj. S tem bo malo bolj zadovoljen tudi gosp. minister Počivalšek, ki je dodatnemu zapiranju ostro nasprotoval.«
Že včeraj je o tem, da bodo v boju z epidemijo »potrebni dodatni napori,« je včeraj prek twitterja sporočil tudi predsednik vlade Janez Janša. »Ocena epidemiološke situacije in priprava ukrepov za jutrišnjo sejo vlade. Potrebni bodo dodatni napori, da obvladamo virus, zavarujemo zdravje in življenja ranljivih ter razbremenimo zdravstveni sistem,« je zapisal. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je bil na današnji novinarski konferenci glede informacij o dodatni zaostritvi redkobeseden. Pojasnil je, da so trendi, ki jih imamo zdaj, pozitivni, a da minister za zdravje opozarja na nevarnost, da bi se trend lahko tudi obrnil. »O tem kaj bi bilo mogoče spremeniti, kaj bi bilo mogoče zaostriti, za koliko časa še, bo vlada začela razpravljati čez dobre pol ure,« je dejal ter dodal, da bomo danes videli, kaj je »pravzaprav mogoče sprejeti in kakšne rezultatte bi to lahko prineslo.«
Nova »krajša« zaostritev?
Spomnimo, dikcija o krajši zaostritvi, da se življenje nato hitreje vrne v vsaj nekoliko bolj ustaljene tirnice, ni nova. Gantar je o tem spregovoril že po nekaterih zaostritvah 21. oktobra, dan po začetku veljavnosti ukrepa policijske ure, tako imenovane omejitve gibanja v nočnem času, in preden so nastopili novi, še strožji ukrepi. »Čas za to odločitev je dober. Pred nami je teden šolskih počitnic, državo lahko zapremo brez večje škode, če dodamo še en teden, da bi se stvari dale obvladovati,« je takrat glede popolne zaustavitve javnega življenja dejal Gantar. Da je smiselno zapreti državo za sorazmerno kratek čas in jo ob izboljšanju stanja spet sprostiti z ustreznimi ukrepi, dokler ne bo situacija bistveno boljša ali zaradi toplejših mesecev ali pa zaradi varnega in učinkovitega cepiva, pa mu je takrat pritrdila tudi vodja strokovne skupine Bojana Beović.
Tem besedam je 24. oktobra sledilo zaprtje gostinskih lokalov, hotelov, trgovskih centrov ter frizerskih in kozmetičnih salonov, zaprli pa so se tudi dijaški in študentski domovi. Omejitve so uvedli tudi na področju javnega prevoza. Le tri dni pozneje, 27. oktobra, so dodatno uvedli še prepoved gibanja izven meja občin. Od takrat sta minila dobra dva tedna, »sorazmerno kratek čas« pa je kot kaže plastičen izraz, ki ga gnetejo epidemiološke razmere. Namesto sproščanja nas kot kaže čaka dodatno zaostrovanje.
