V 46. členu, ki govori o najvišjih dovoljenih hitrostih, predlog ZPrCP spreminja v delu, ki govori o sankcijah. Večina denarnih kazni bi bila nižjih za 20 do 500 evrov, kazni za najhujše prekrške pa bi ostale enake, in sicer 1000 oziroma 1200 evrov, ugotavlja kolega Andrej Leban iz Žurnala.
Če bodo predlagane spremembe obveljale, bi nekdo, ki bi v območju 30 km/h prekoračil hitrost med 20 in 30 km/h, namesto 1000 evrov po novem plačal le 500 evrov. Bi se pa kršitelju kot stransko sankcijo namesto petih pripisalo sedem kazenskih točk. S 300 na 250 evrov se v »coni 30« znižuje kazen za prehitro vožnjo med 10 in 20 km/h, kar je sicer najpogostejša kršitev pri tistih, ki spregledajo znak za začetek cone. Z 80 evrov na 60 pa za prehitro vožnjo med 5 in 10 km/h.
Predlog predvideva, da bi se kazen za prekoračitev prehitre vožnje v naselju med petimi in vključno 10 km/h znižala z 80 na 60 evrov, za večje prekoračitve v naselju pa bi kazni ostale enake. Prekoračitev hitrosti zunaj naselja med 10 in 20 km/h bi prav tako z 80 padla na 60 evrov. Za prekoračitev med 20 do 30 km/h nad dovoljeno hitrostjo pa bi novem plačali 130 evrov namesto 160.
Janša že drugič niža kazni
Najbolj v razponu novi predlog popušča pri kaznih za prehitro vožnjo po avtocesti ali hitri cesti, kjer pa, opozarja Leban, očitno prihaja tudi do delnega popravka med hitrostnimi kategorijami kršitev. Globa 40 evrov se po novem razširja z meje 10 na mejo 20 km/h prek dovoljene omejitve. Med 20 in 30 km/h prek omejitve bo kazen 60 evrov, prej je bila med 10 in 30 km/h kazen 80 evrov. Za prekoračitev med 30 in 40 km/h pa se kazen s 160 znižuje na 130 evrov.
Kot pravi Leban, je leta 2012, v času druge Janševe vlade, prav tako prišlo do zniževanja nekaterih kazni prvotnega zakona o pravilih cestnega prometa. Takrat so pod taktirko infrastrukturnega ministra Zvonka Černača stopili v veljavo nekateri popravki zneskov, ki veljajo še danes. Na primer znižanje s 100 evrov na 80 za prekoračitev v naselju za 10 km/h ali pa znižanje s 120 na 80 evrov za prehitro vožnjo do 30 km/h na avtocesti.
Strokovne organizacije nekoliko zadržane
Do predloga so nekoliko zadržani v strokovnih organizacijah na področju preventive pri varnosti v cestnem prometu, ne zato, ker bi nasprotovali znižanju kazni, temveč ker morajo temu slediti tudi ustrezni ukrepi na področju preventive in nadzora. Kot so v izjavi za medije opozorili v zavodu Varna pot, je hitrost razlog za nastanek skoraj polovice najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
Izpostavljajo primere drugih evropskih držav, kjer so na področju varnosti prometa uspešni. Kot so navedli v zavodu, so to dosegli najprej s spremembo zakonodaje, in sicer res z znižanjem kazni za prekoračitev hitrosti, so pa tudi uredili pravne temelje in zakonodajo, da je mogoče postavljanje večjega števila radarjev in sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah.
Države, ki so uspešne na področju prometne varnosti, so tudi izdelale konkretne rešitve za posamezne kategorije cest za zmanjševanje posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti, "vse po filozofiji, da cesta lahko odpusti napako voznika".
Izpostavljajo tudi pomen izobraževanja za večjo prometno varnost, ki so ga vključile v izobraževalni proces šol, avtošol in v programe vseživljenjskega učenja.
Pomembne tudi preventivne aktivnosti
V zgodbe o uspehu teh držav zavod umešča tudi preventivne aktivnosti. Kot pomemben del v Varni poti izpostavljajo tudi medije in javnost za gradnjo višjih standardov varnosti državljanov ter kulture varne mobilnosti.
V zavod Varna pot pa kot pomemben del strategij uspešnih držav na področju prometne varnosti izpostavljajo tudi politiko in izkazovanje višjih civilizacijskih norm, kjer je pomembna varnost življenja in zdravja državljanov, sistemska stabilnost, graditev zaupanja in jasen cilj ukrepov, ki so strokovno in dolgoročno umeščeni v državo. Izpostavljajo tudi graditev političnega konsenza, da ukrepi varne mobilnosti niso predmet dnevno-političnih interesov.
