Novice Svet24

svet24.si

Ta teden je predsednik zdravstvenega sveta in direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman prebivalce Slovenije pozval, naj ostanejo doma, češ da Slovenci še vedno preradi s sosedi hodijo iz garaže v garažo in ga »žingajo«. Vlada poskuša z različnimi prijemi, pri čemer nekateri odloki nimajo precedensa, kot je prepoved gibanja med 21. in 6. uro zjutraj, po drugi strani je vsem že dobro znana omejitev gibanja med občinami.

Dopusten cilj

Spomnimo. Ko je Slovenija 30. marca prvič sprejela ukrep prepovedi prehoda občinskih meja, je bilo število potrjenih okužb 46. Mesec pozneje, ko je bila omejitev odpravljena, je bilo število potrjenih primerov 11. Ta omejitev je že takrat pričakovano dvignila veliko prahu, zato smo vas tokrat vprašali, če se vam zdi ukrep smiseln.

Ustavno sodišče je vladi dalo zeleno luč za ponovno uporabo tovrstnega ukrepa, saj je o njem odločalo avgusta, ko ta več ni bil v veljavi, so pa sodniki kljub temu odločali o ustavnosti odloka v pričakovanju, da bo kdaj spet v uporabi. V odločbi U-I-83/20 z dne 27. avgusta 2020 so tako zapisali, »da je vlada z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovala ustavno dopusten cilj, to je zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi, ki ju ta bolezen ogroža«. Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da je »prizadevanje za ta cilj tudi ustavna dolžnost državne oblasti; prepočasen ali nezadosten odziv na pojav nalezljive bolezni, ki lahko resno ogrozi zdravje ali celo življenje ljudi, bi bil v neskladju s pozitivnimi obveznostmi države, da varuje pravico do življenja (17. člen Ustave), pravico do telesne in duševne celovitosti (35. člen Ustave) ter pravico do zdravstvenega varstva (prvi odstavek 51. člena Ustave).«

Bobo

Pomanjkljivi podatki

Kljub ustavnosti ukrepa pa so sodniki dodali, da »dlje ko ukrep traja, bolj invaziven postaja poseg. Zato sta potrebni periodično preverjanje stanja in prilagajanje (z razumno mero previdnosti) omejujočih ukrepov za naprej,« kar velja tudi za tokratni, drugi val okužb.

Strokovna utemeljenost z zdravstvenega vidika nikoli ni bila zares povsem potrjena, saj ne nazadnje Nacionalni inštitut za javno zdravje niti ne beleži natančne statistike, kje in kako se širijo okužbe. Zaradi tega se vlada lahko orientira zgolj po geografskem principu, ki pa priča o tem, da so nekatere občine prizadete bolj kot druge. Če so bila žarišča v prvem valu omejena na nekaj manjših krajev, pa je situacija jeseni mnogo bolj zapletena in resnejša, še vedno pa določene občine izrazito odstopajo od povprečja v eno ali drugo smer. Ob pomanjkanju podrobnejših informacij vlada zasleduje cilj omejevanja gibanja ljudi, kolikor je možno, brez popolne ustavitve javnega življenja.

Bobo

Začeli z 62, zdaj imamo 212 občin

Za ukrep se zdi, da najbolj posega v življenja prebivalcev manjših občin. Tisoč šesto devetinšestdeset občanov Odrancev, najmanjše občine v Sloveniji, je tako omejeno na 6,9 kvadratnega kilometra. Po podatkih Sledilnika covid-19 z dne 1. novembra pa se Odranci z 58 potrjenimi primeri v zadnjih 14 dneh statistično gledano uvrščajo med huje prizadete občine. Preračunano na prebivalstvo, 58 novookuženih predstavlja 3,5 odstotka, kar krepko presega državno povprečje. Odstotkovno gledano je okuženost Ankarančanov, ki domujejo v drugi najmanjši občini, desetkrat manjša.

Gostota prebivalstva v sami občini vsaj na prvi pogled ne vpliva na večjo okuženost; Ljubljana, Maribor, Izola, Miklavž na Dravskem polju in Celje tako v ničemer ne odstopajo od okolice, virus pa se veliko drugače ne širi niti po Bovcu ali Solčavi, občinama z najmanjšo gostoto poseljenosti.

Leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije je ta štela 62 občin, nekdanjih komun. Reforma leta 1994 je to število dvignila na 147, nadaljnje razbijanje lokalnih samouprav pa nas je privedlo do aktualne številke 212. Najbrž nihče od zagovornikov ustanavljanja novih občin ni niti pomislil na scenarij, ki ga letos živimo.