Bližajoče se zaprtje javnega življenja bo imelo tako kot spomladi za posledico večjo uporabo interneta. Ko se je marca ogromen del dela in življenja preselili na splet, se niso uresničile temne napovedi o sesutju interneta. Poleg nekaj ozkih grl in začasnih težav večina ni čutila posledic povečane uporabe spleta, so pa že marca poročali o počasnejšem delovanju in nedostopnosti strani uporabniki Arnesa. Promet na straneh, ki so naenkrat postale izobraževalno središče, saj sta prek njih potekala pouk in izmenjava učnih vsebin za vse slovenske šole, se je povečal od deset- do stokrat. To težavo so odgovorni takrat odpravili z izposojo opreme od zunanjih podjetij.
Arnes je javni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture, in kot je za Svet24 v telefonskem pogovoru pojasnil Dušan Caf, direktor inštituta Digitas, v začetku prvega vala koronavirusa ni imel zadostnih kapacitet, da bi lahko podprl znatno povečan obseg spletnega izobraževanja. »Vprašanje je, ali sistemi niso bili načrtovani za tako drastično povečanje uporabe spletnih izobraževalnih orodij ali pa država Arnesu ni zagotovila zadostnih finančnih sredstev.«
HEKERSKI NAPADI
Ranljivost sistema je bila vidna vsem v preteklih dneh, ko je bilo v ponedeljek upočasnjeno delovanje, programska napaka pa je bila v vmesnem času odpravljena. Ob tem so pri Arnesu zapisali, da so »v primerjavi s spomladanskim izobraževanjem tokrat obremenitve dosegle 400 odstotkov takratnih … Kadar sistem narašča s takim tempom porabe, obstaja večja verjetnost, da se pojavi ozko grlo ali napaka.« Že naslednji dan so bili strežniki znova preobremenjeni, zaradi česar je prišlo do 15-minutnega izpada okoli 8. ure zjutraj. Pri včerajšnji težavi naj bi šlo za DDoS-napad na Arnesove učilnice. Do konca dopoldneva so pri Arnesu zabeležili še dva tovrstna napada, ki pa sta bila uspešno blokirana.
Napad DDoS (Distributed Denial of Service) je po Cafovih besedah za storilca relativno nezahtevna oblika napada, rezultira pa v onemogočenem delovanju spletne strani. Načinov, kako se to doseže, je več, poenostavljeno rečeno, pa napadalec napad izvrši tako, da prek več sto ali tisoč različnih okuženih naprav hkrati v zelo kratkem času preobremeni določeno spletno stran. Podatkov o izvoru tokratnega napada pri Arnesu še nimajo.
ARNES NA PREIZKUŠNJI
Arnesov sistem bo normalno deloval, tudi če bodo na šolanje na daljavo prešli še učenci od prvega do petega razreda, sta po včerajšnjem srečanju zagotovila direktor Arnesa Marko Bonač in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Jure Gašparič. Slednji je dejal, da so bila v kriznih razmerah dana dodatna sredstva, a dodal, da so tudi razmere na trgu strojne opreme trenutno zaostrene.
