Kot so danes sporočili z ministrstva, se s pretiranim nakupovanjem kvečjemu ustvarjajo motnje v trgovskih sistemih, kjer zaradi prevelikega povpraševanja ne uspejo pravočasno napolniti izpraznjenih polic.
Bi pa epidemija, ki je razglašena od ponedeljka, in posledično zaprtje določenih segmentov, ki so povezani s hrano in odkupom pri lokalnih dobaviteljih - na primer restavracij, šol, vrtcev in drugih javnih ustanov - lahko vplivala na morebitne viške ter neprodane kmetijske in živilske proizvode.
"Kot že v prvem valu epidemije ministrstvo tudi tokrat poziva vse, naj v največji meri posegajo po lokalnih produktih. Prehranske navade lahko še bolj usmerimo na domače proizvode, ki so sezonsko na voljo, so sveži in dostopni na lokalnem trgu ter niso vezani na dolge logistične poti," so navedli.
S tem po njihovih besedah dolgoročno zagotavljamo neodvisnost na prehranskem področju, stabilnost slovenskega podeželja, delovna mesta v sektorjih kmetijstva in ribištva ter tudi kakovost življenja vsakega posameznika.
Negativne posledice
Dodali so še, da je prvem valu epidemije takratno stanje v državi vplivalo na agroživilsko verigo in na nekatera druga področja, povezana s kmetijstvom. Ministrstvo je s hitrimi in učinkovitimi ukrepi uspelo preprečiti ali zmanjšati negativne posledice epidemije za mnoge kmete, živilska podjetja in druge.
