Po poslančevem mnenju je vlada poleti zamudila pri zapiranju meje s Hrvaško. Poleg tega je premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni bolnišnice za bolnike s covidom. Prav tako je kot problem izpostavil odpovedovanje operacij, kar po njegovih besedah tudi ogroža življenja.
Premier Janša je dejal, da bo tudi drugi val epidemije mimo in takrat bodo šele mogoče primerjave z drugimi državami. "Zagotavljam, da bo Slovenija med zmagovalci," je dejal. Po njegovih besedah je za hospitalizirane bolnike na voljo najmanj 400 postelj, in to ob manjšem zaustavljanju dejavnosti kot spomladi. Ni pa bilo mogoče podvojiti števila zdravstvenega kadra, saj se ga tako hitro ne da izšolati, je dejal. "Postelj za bolnike ne zmanjkuje, za urgentne bolnike tudi ne, zmoremo in bomo tudi v naslednjih 10 dneh, ko se bodo številke okuženih verjetno dvigale," je zatrdil.
Glede zapiranja meje s Hrvaško poleti pa je poudaril, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je zaprla mejo s Hrvaško. "Je pa res, da se je poleti, ko so bile meje odprte, virus zlasti med mlajšo generacijo prenesel naprej," je spomnil in omenil še primer Nizozemske, ki ima po splošnem prepričanju najboljši zdravstveni sistem v Evropi. A že nekaj dni od tam vozijo bolnike v Nemčijo, je povedal.
Na poslančevo vprašanje glede aktiviranja zdravnikov za pomoč pri zdravljenju bolnikov s covidom pa je dejal, da so rešitve predstavljene, tudi načrt je bil predstavljen vnaprej. Na vsa postavljena vprašanja so bili odgovori že podani, je povedal. Pač pa v Sloveniji pogreša to, da bi politika stopila skupaj. "V DZ je opozicija glasovala proti vsem ukrepom, ki so logični in jih sprejemajo povsod po svetu," je omenil.
Möderndorfer mu je pri tem odgovoril, da bo opozicija vedno podprla dobre predloge, bo pa proti temu, da se "v imenu covida zaničuje znanstveno in kulturno delo". Podal je tudi predlog, da DZ opravi razpravo o Janševem odgovoru. DZ bo o njegovem predlogu glasoval v sredo.
Sredstva za okrevanje čimprej v zdravstvo in infrastrukturo
Namen razporeditve evropskih in domačih sredstev, ki jih bo država imela na razpolago, je po besedah premierja ta, da s hitrimi investicijami v sektorje, ki so ključni za okrevanje, zagotovimo dodaten kapital za zdravstveni sistem in infrastrukturo. "Znatno bomo povečali zmogljivosti v zdravstvenem sistemu," je napovedal.
"Naš namen je, da s hitrimi investicijami v sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi odpornost, zagotovimo dodaten kapital v zdravstvenem sistemu, sistemu oskrbe za starejše, za investicije, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalizacije, trajnostnega razvoja ter gradnje prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture v delih države, ki so bili do sedaj zapostavljeni," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Marka Pogačnika (SDS) o prioritetah vlade pri delitvi razpoložljivih evropskih sredstev.
"Zgrajeni bosta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih bodo obstoječe spremenjene v negovalne in zgrajene nove regionalne bolnišnice, znatno bomo povečali zmogljivosti v zdravstveni sistem, in sicer na točkah, ki so premajhne ali kjer se je izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve," je danes v DZ poudaril Janša.
A glavna ovira pri vsem tem so birokratke ovire. Po njegovem je treba najprej spremeniti miselnost, saj morajo uradniki pomagati investitorjem ter z njimi čim hitreje komunicirati. Je pa res, da je ta sektor podhranjen in da bo kje potrebna tudi kadrovska okrepitev. Ob tem je opozoril tudi na potrebo po decentralizaciji, da ne bo vse skoncentrirano v Ljubljani.
Pogačnik je spomnil na rekordna evropska sredstva, ki jih je Slovenija izpogajala v novi finančni perspektivi, a Janša je dodal, da so se ta povečala tudi na račun evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Ta pa niso edina, sredstva bo treba zagotoviti tudi iz domačih virov, je opozoril premier, ta pa bodo morala biti namenjena tudi za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, torej za raziskave in razvoj ter inovacije.
Vlada je osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje evropskih sredstev, potrdila pred 10 dnevi. Rok za potrditev načrtov potrditev na evropski ravni je april 2021, a namen vlade je po njegovih besedah ta, da bo to končano do konca leta. Kot je opozoril, bo za vse malo časa, saj bo treba denar porabiti takoj. "A prej bomo sredstva investirali, prej bodo dali učinke," je sklenil premier.
Za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pred dnevi za STA pojasnil, da gre v osnovi za reševanje anomalij v sistemu, izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja pa je ena od teoretičnih možnosti. Pogovorov s socialnimi partnerji še niso začeli, saj bodo najprej zbrali mnenja in poglede resorjev, kje zaznavajo največ anomalij, kakšne te so in kako bi jih reševali. Osnovno izhodišče pa je, da se masa plač za posamezno poklicno skupno ne sme povečati. V nasprotnem primeru bi to povzročilo neke vrste domino efekt z zahtevki vsake od poklicnih skupin po povišanju plač tudi znotraj njihove poklicne skupine, čemur se želijo izogniti.
Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS, ki so ga zanimali načrti vlade na področju plač v javnem sektorju, "med katerimi so nekatere v zdravstvu in pravosodju zelo visoke", spomnil na koalicijsko pogodbo. V njej so se zavezali tudi za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.
Plačni sistem v Sloveniji ima po Janševih besedah veliko lukenj ne le v javnem sektorju, ampak tudi v gospodarstvu, čeprav je problem tam manjši. Plačni sistem v javnem sektorju pa se je v nekaterih delih prav degeneriral in relativna primerljivost iz začetka je zdaj zaradi dvigovanja lestvic pri minimalni plači po njegovem mnenju popolnoma porušena. Velike razlike so nastale tudi, ko so posamezne vlade sklepale dogovore denimo z učitelji in policisti in se je v nekaterih primerih razmerje porušilo tudi za 50 odstotkov.
"Tu je potrebna korekcija," se je strinjal. Namen vlade je, da storitveni del javnega sektorja, torej del, kjer je težko delati neposredne primerjave, ureja posebej, administrativni del pa bi ohranili kot enotni plačni sistem. Trenutno so v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev zanje predlagajo boljšo delitev, je pojasnil.
Računa, da bodo anomalije, ki jih je omenil poslanec in jih poznajo že desetletja, odpravljene. To je ena od prednostnih nalog, zapisana tudi v koalicijski pogodbi, je spomnil.
O Jelinčičevem predlogu, da DZ o tem vprašanju opravi razpravo, bodo poslanke in poslanci glasovali v sredo.
