Po njegovih besedah je razmerje trenutno nekje pol pol. Glede poziva gospodarstvenikov po zamrznitvi minimalne plače pa pravi, da se bodo morali o tem vprašanju dogovoriti sindikati in gospodarstveniki.
Kako so domovi za starejše pripravljeni na drugi val epidemije koronavirusa?
Domovi za starejše oziroma, bom raje govoril o vseh socialnovarstvenih zavodih, so drugi val zagotovo pričakali precej bolj pripravljeni, a tudi v drugačnih okoliščinah. Zdaj vsaj malo bolj poznamo virus, vemo, kako se širi in s kakšnimi mehkimi in najpreprostejšimi ukrepi, kot so nošenje mask, umivanje rok, nerokovanje in distanca, lahko širjenje virusa v veliki meri preprečimo, zaustavimo ali vsaj upočasnimo.
Domovi in ostali socialnovarstveni zavodi imajo na voljo tudi dovolj zaščitne osebne opreme. To je bistvena razlika od prvega vala, ko so domovi, če se je pojavil virus, obupano klicarili, saj so imeli le še za dan, dva opreme. Zdaj je imajo zadosti. Prek petega protikoronskega paketa jim zagotavljamo financiranje enomesečme strateške zaloge, ki jo tudi sami nabavljajo. Oprema se na trgu zdaj da dobiti tudi po normalnih cenah, takrat se je ni dalo.
Ob tem smo po zaključku epidemije konec maja skupaj s skupnostjo socialnovarstvenih zavodov, ministrstvom za zdravje in ostalimi strokovnjaki oblikovali protokol ukrepanja ob pojavu virusa v zavodih. Ta protokol je dokaj preprost. Še pred izbruhom je treba seveda poskrbeti za prej omenjene preventivne ukrepe. Domovom smo že večkrat poslali poziv, naj preverjajo tudi temperaturo zaposlenih ob prihodu na delu.
Če pa se pojavi virus, protokol določa, da se takoj angažira strokovna ekipa ministrstva za zdravje, katere član je tudi predstavnik ministrstva za delo in je nemudoma na voljo domu za starejše. Sledi pregled prostorov in razpoložljive ekipe v zavodu, nato pa jim svetujejo, kako organizirati sive, rdeče in druge cone ter razdeliti ekipo. Tisti, ki so odkriti v prvih 24 urah, so torej covid pozitivni, umaknejo se v bolnišnice. Za največ sedem dni.
Govoriva o stanovalcih?
Stanovalcih, varovancih, uporabnikih. Res sem zadovoljen, da smo dosegli ta dogovor, saj s tem zavodom zagotovimo manevrski čas za prostorske in organizacijske spremembe ter popolnitve zaščitne opreme, če je potrebno.
Že s četrtim protikoronskim paketom smo zagotovili 29 milijonov za nove zaposlitve v zavodih. Postopki že potekajo in nekatere zaposlitve so že izvedene.S petim paketom pa dodajamo še dodatke, ker so pač plače na teh delovnih mestih prenizke. To je problem, ki se je nabiral desetletja, zdaj ga poskušamo z najhitrejšimi odgovori akutno reševati, čakajo pa nas še sistemski izzivi za najprej.
Kako se ti ukrepi izvajajo na konkretnem primeru v Črni na Koroškem? Kdo sprejema odločitve?
V primeru pojava virusa v domu, to je nesporno, je odločevalec ministrstvo za zdravje oziroma strokovna ekipa, ki gre tja. Torej epidemiologi, lokalni koordinator zdravstvene nege, ki jih je imenoval minister za zdravje oziroma regijski koordinatorji. Oni so tisti, ki določajo ukrepe. Stroka socialnega varstva, ki je pod našo pristojnostjo, skrbi za to, da pri ukrepih ne pozabimo na to, da so ljudje v domu doma in da ohranijo dostojanstvo.
Črna na Koroškem je poseben izziv, ker gre za osebe s posebnimi potrebami. Že nekaj desetletij je omogočanje veliko telesnega stika del doktrine strokovnega dela, tudi v Črni. Strokovni delavci učijo te osebe socialnega stika, dotikov in objemov. Ob pojavu virusa pa je lahko ravno to največji generator širjenja. V Črni je bil to poseben izziv in zaradi tega se je nekaj časa virus zelo hitro širil, a so dobili tukajšnji strokovni delavci hitro kadrovsko in strokovno pomoč.
Z zadržanim veseljem vam lahko povem, da današnjo (torek, op. p.) poročilo socialnovarstvenih zavodov pravi, da v Črni za zdaj ni novih okužb. Upam, da smo s to pomočjo, ki je bila precej intenzivna, ravno zato ker gre za osebe s posebnimi potrebami, v skladu s protokolom, uspeli ustaviti širjenje virusa.
Pomoč ni bila omejena le na resor dela ali zdravja. V Črni je zelo pomagalo tudi ministrstvo za izobraževanje, da smo ob prvem dvigu pozitivnih uspeli zagotoviti zunanjo rdečo cono za približno 50 uporabnikov v centru šolskih in obšolskih dejavnosti nad Mežico.
Za kako številčno kadrovsko pomoč je šlo?
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je okoli 200 zaposlenih, ki skrbijo za skoraj 300 uporabnikov. Dodatno je že prišlo šest, sedem od desetih kadrovskih okrepitev. Moram se zahvaliti vsem ostalim varstvenim zavodom, ki morda nimajo tega izziva in so bili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč z različnimi profili.
Epidemija koronavirusa je le še poglobila težave, ki so glavne prioritete ministrstva do zaključka mandata.
Ključne tri prioritete ministrovanja smo postavili že na začetku. Krepitev oskrbe za starejše, odziven trg dela in preglednejši in uporabniku prijazen sistem socialnih transferjev. Celovita skrb za starejše je ključna prioriteta v tem času koronavirusa, pravzaprav jo je kriza še bolj okrepila.
Delamo na dveh nivojih. Prvi je protikoronski nivo, ker so se zaostrile finančne in kadrovske stiske domov, ki so se nabirale več desetletij. V nekaterih primerih, kot sta Hrastnik ali pa Črna na Koroškem, imajo tudi prostorske stiske. Tam so tudi stavbe dotrajane in neprimerne. V prvi vrsti tako odgovarjamo s hitrimi kriznimi ukrepi in denarjem za kadre. Iz sklada React-EU, ki je evropski sklad z najhitrejšo možnostjo uporabe protikrizne pomoči, nameravamo zagotoviti finance za prostore in finančno pomoč domovom, ko nadomeščamo izpad dohodka zaradi postelj.
Drugi cilj je bolj strateški, srednje- in dolgoročen. Tukaj je najširša podlaga za skrb za starejše v prihodnosti strategija dolgožive družbe, ki je zelo dobra podlaga tudi za pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi. Zdaj pripravljamo akcijski načrt za izvedbo strategije.
Iz zakonodajnega vidika in vidika spremembe našega mišljenja je zelo pomemben zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se sprejema že 15 let. Do zdaj žal vedno neuspešno, a zdaj obstaja vsaj konsenz stroke in politike, da smo prepozni in da je treba zakon sprejeti.
Minister za zdravje ima tukaj velik izziv, kot soodgovorni resor pa poskušamo biti tisti, ki spodbujamo proces in dajemo tudi socialno vsebino zakonu, saj to ni le problematika zdravstvene oskrbe. Naše izhodišče je, da starost ni bolezen, starost je normalen del življenja, in mi želimo, moramo in smo kot družba dolžni starejšim zagotoviti čim bolj normalno življenje.
Na kakšen način?
Izhodišče je, da naj imajo ljudje svobodno odločitev glede treh možnosti. Ali bi radi v starosti živeli čim dalj časa doma, kar si nas večina želi, in bili tam podprti. Srednja pot je kombinirana storitev, torej da živijo doma, medtem ko v dnevnem centru zadovoljujejo svoje potrebe po napredovanju, druženju in delu. Ali pa potrebujejo oskrbo v domu, ker nimajo mreže sorodnikov ali prijateljev, ali ker imajo težavnejše zdravstveno stanje. To mora biti svobodna odločitev, finančno breme zanje se ne sme povečati. To mora biti dostopno vsakemu državljanu.
Javnost ste presenetili z odločitvijo, da le teden dni po skupni predstavitvi predloga zakona odrečete podporo poglavitni rešitvi, uvedbi prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo. Zakaj takšna odločitev?
V programu NSi je dolgotrajna oskrba in oskrba starejših zelo pomemben del programa. Drugi, zelo pomemben vidik, ki je s tem povezan, pa predstavljajo ukrepi za razbremenitev plač. V okviru delovne skupine ministrstva za zdravje in delo ob pripravi prvega osnutka, ki je šel v javno razpravo, nismo usklajevali finančnega vira, niti še z ministrstvom za finance, zato morda presenečenje in občutek, kot da smo odrekli podporo.
Ne gre za to, saj je zadeva še v javni razpravi, in mislim, da bomo kasneje v medkoalicijskem usklajevanju našli rešitev. Dejstvo pa je, da sem kot minister iz vrst NSi prisluhnil tudi glasu stranke, ki želi zaščititi prihodke od dela pred dodatno obremenitvijo z davki. Vse mednarodne institucije, tudi OECD, opozarjajo, da so v Sloveniji plače preobremenjene s prispevki in davki. Tega se zavedamo tudi sami in to je tisti vzrok. Rekli smo »ne« samo novi prispevni stopnji.
Kje potem dobiti vire za financiranje dolgotrajne oskrbe?
Intenzivni razgovori o virih za dolgotrajno oskrbo, ki bi prinesli finančno razbremenitev uporabnikov storitev, že potekajo. Pomembno je, da se za uporabnike bremena ne dvigne. Na drugi strani je še pravično plačilo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, ki ga zdaj nimajo. Plače so zelo nizke. Ob vsem tem bi želeli imeti čim stabilnejše, dolgoročno vzdržne vire. Menim, da bo tukaj prišlo do nekakšnega kombiniranega odgovora.
Nekateri ocenjujejo, da bi si v nekem začetnem obdobju lahko pomagali s sredstvi iz evropskih virov. Sklad za okrevanje in odpornost kot podlago črpanja sredstev iz njega zahteva reformo, in tu reforma je. Morda bi lahko s temi sredstvi zadevo zagnali, najverjetneje bo potekal postopen prehod z zdajšnjega sistema na nov integriran, celovit. Morda bi postopno vključevali storitve in finančne vire, ki jih bomo konsolidirali. Trenutno imamo veliko virov, ki pa so razpršeni, in nimamo enotnega pregleda nad njimi. Kot družba se bomo na koncu morali vprašati, koliko storitev lahko zagotovimo, in potem bomo lažje našli tudi uravnoteženo zgodbo.
Na postelje v domovih za starejše čaka več kot 10.000 ljudi. Bo država okrepila podeljevanje koncesij?
Tudi na tem področju želimo zgodbo peljati uravnoteženo. V koalicijski pogodbi je zapisana zaveza, ki jo tudi NSi močno podpora, da zagotovimo pet plus dva domova za starejše. Torej pet novih in dokončanje dveh že začetih projektov v Vrtojbi in Osilnici. Po nastopu mandata smo takoj pristopili k razpisu za koncesije, ki se zdaj zaključuje. Kratkoročno želimo zagotoviti okrog 1100 postelj iz koncesij in 700 iz gradnje novih in dokončanja omenjenih dveh projektov. Že vsaj desetletje nismo imeli takšnega investicijskega cikla.
Za domove smo v koalicijski pogodbi nekaj sredstev že uspeli zagotoviti v proračunih za leti 2021 in 2022, pričakujemo pa tudi sredstva iz prej omenjenega sklada React-EU. Prizadevamo si, da bi bili domovi zelo kompleksne ustanove, ki nudijo tako socialnovarstvene kot tudi zdravstvene storitve.
Stanovalci domov so v povprečju stari nad 80 let in okoli 80 odstotkov jih je nepokretnih. Naša naloga je, da EU predstavimo to stanje in kako se je življenje v teh domovih zaostrilo zaradi koronaepidemije. Predvsem zaradi prostorskih omejitev, ker nismo bili zmožni dovolj hitro zagotoviti kvalitetnih rdečih con, in kakšen izziv je bil za domove, ki so arhitekturno neprimerni. Tudi v sklad za okrevanje in odpornost smo že prijavili oziroma umestili sredstva za dodatne prostorske kapacitete za starejše.
Poskušamo delovati celovito, ampak uravnoteženo, saj vaše vprašanje je bilo, ali se bomo bolj nagnili v koncesijske ali bolj v državne rešitve. Zdaj imamo 102 domova, razmerje je približno pol pol, in takšno ravnotežje želimo tudi obdržati.
Če se dotakneva še področja dela. Kakšno je vaše stališče do poziva gospodarske zbornice, ki se zaradi vpliva epidemije zavzema za zamrznitev minimalne plače, čemur sindikati nasprotujejo?
To je izjemno zahtevno in aktualno vprašanje. Zakon je poznan in dinamika dviga minimalne plače, ki jo zakon narekuje, tudi. Menim, da v tem primeru mimo socialnega dialoga ne bo mogoče iti. Dva izmed nas treh socialnih partnerjev, to sta gospodarstvo in sindikati, se bosta morala dogovoriti. Sam bom to predlagal in spodbujal ter poskušal najti skupno rešitev, saj verjamem, da so takšne rešitve lahko bolj kvalitetne in dolgotrajnejše kot nekaj, kar država samo predpiše.
Omenili ste pravičnejši sistem socialnih transferjev. Kakšne spremembe načrtujete na tem področju in področju družinske politike?
Med tremi prioritetami so tudi preglednejši, uporabniku prijazen sistem socialnih transferjev. Nekaj stvari smo že začeli urejati. Prihodnji teden se zaključuje obravnava zakona, ki bo tistim, ki koristijo krajši delovni čas zaradi skrbi ali varstva otrok, povrnil morebiten manko. Za čas, ko ne delajo, bodo s strani države dobili krite prispevke v višini svoje dejanske plače, ne pa več od minimalne, kot je bilo do zdaj.
V NSi smo se zelo angažirali, da bo iz načrtovanega nacionalnega demografskega sklada del sredstev – in sicer 10 odstotkov od dividend – namenjen ukrepom družinske politike. Zelo je pomembno, da se za sredstva družinske politike zagotovi stabilen, vzdržen in dolgoročen vir, zaradi česar lahko tudi ukrepe na tem področju stabilneje načrtujemo.
Verjamem, da lahko s primernimi ukrepi družine, mlade družine, močno podpremo v odločitvi za družinsko življenje. In morda v odločitev še za kakšnega otroka. Seveda sam kot minister za družine in oče štirih otrok vedno poudarjam, da ne bi bilo prav, da bi se kdorkoli zaradi denarja ali ugodnosti odločal za otroke, na drugi strani pa je naša odgovornost, da ne bo nihče primoran se odločiti, da ne bo imel otrok zaradi finančne stiske.
Za kakšne spodbude gre?
Poleg že omenjene je brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke ob tem, da bi morala biti dva sorojenca istočasno v vrtcu.
Kaj pa ideja o popolnoma brezplačnem vrtcu za vse?
Rekel bi, da je brezplačni vrtec lahko naša vizija. Saj je dobro, da imamo neko vizijo, saj s tem vemo, kam želimo iti. Področje vrtcev sicer spada pod ministrstvo za izobraževanje, a je to pomembna programska prioriteta NSi, in naše ministrstvo je v te odločitve vključeno, ker moramo medresorsko sodelovati pri sprejemanju ukrepov družinske politike. Predlagali smo, da bi z letom 2022 vsak tretji in naslednji otrok v družini imel brezpogojno brezplačen vrtec in naleteli na pozitiven odziv.
Slovenija je dovolj bogata in razvita družba, da bi lahko bil brezplačni vrtec za vse neka vizija. Številne družinske ukrepe imamo dobro nastavljene, smo med prvimi na svetu. Tu govorim o porodniški in starševskem dopustu.
