Pogovarjali smo se z več strokovnjaki, ki smo jih prosili za kritični pretres ukrepov koalicije Janeza Janše na več področjih. Tokrat objavljamo pogled ekonomista Bineta Kordeža na ukrepe vlade na področju gospodarstva in ekonomije.
»Če ocenjujem samo ekonomske ukrepe vlade v zvezi z epidemijo, menim, da so bili večinoma ustrezni. V primerjavi s prejšnjo krizo, kjer se je razmere poskušalo reševati z varčevanjem (zloglasni paket ZUJF), tokrat nismo ponovili te napake. Država je letos usmerila precejšnja sredstva v pomoč podjetniškemu sektorju za ohranjanje delovnih mest ter deloma tudi za spodbujanje potrošnje, kar je omililo padec gospodarske aktivnosti in propadanje podjetij. Pomoč je bila vsekakor smiselna, v strahu pred zlorabami smo najbrž postopke in pogoje celo nekoliko preveč zapletli, kar je otežilo pridobivanje pomoči tistim, ki so jo hitro potrebovali,« ocenjuje ekonomist Bine Kordež, pri čemer poudarja, da so podobno ukrepale vse vlade v Evropi in da ni šlo za nek inovativen pristop.
Večina ukrepov učinkovitih, zatajila le poroštvena shema
»Od pomembnejših ukrepov se je kot neučinkovita izkazala edino poroštvena shema, s katero se je gospodarstvu obljubljalo kar dve milijardi pomoči. Ker zakonske rešitve niso bile dobro pripravljene, se je zakon popravljal kar nekaj mesecev, shema pa tudi danes ne deluje v pričakovani smeri. Nekatere države so že marca uspele zagotoviti svojim podjetjem prva poroštva in kredite, pri nas pa finančno ministrstvo predloga najbrž ni pravočasno uskladilo z ostalimi (bankami, podjetji),« dodaja Kordež.
Ljudje so zaslutili krizo in varčevali
Pri tem izpostavlja dve pomembni značilnosti letošnjih gospodarskih gibanj in javnih financ. »Kljub največjemu upadu gospodarske aktivnosti po osamosvojitvi so se na drugi strani predvsem zaradi omenjene pomoči povečali tudi dohodki prebivalstva kot celote, s skoraj največjo stopnjo rasti do zdaj. Prejemki prebivalstva so bili v prvem polletju nekaj sto milijonov višji kot lani, a velik del zaslužkov ljudi zaradi strahu in omejitev ni bil potrošen, in v prvi polovici letošnjega leta so se depoziti prebivalstva na bankah povečali za 1,3 milijarde evrov,« ugotavlja in opozarja, da bi bil upad gospodarske aktivnosti pol manjši, če bi ljudje samo polovico teh sredstev namenili potrošnji.
Zdaj moramo spodbujati domačo potrošnjo
Pravi izzivi pa so šele pred nami, saj bo ukrepanje v naslednjih mesecih zahtevnejše. Slovenija je izvozno naravnana država, na povprašanje trgovinskih partneric po naših izdelkih pa nimamo vpliva.
»Ključno bo, kako spodbuditi domačo potrošnjo, ki prispeva skoraj dve tretjini k BDP. Poleg potrošnje prebivalstva lahko država vpliva predvsem na večjo investicijsko dejavnost države. Dogovori v EU nam prinašajo veliko dodatnih finančnih sredstev in najbolj bo pomembno, ali bomo znali preseči blokade pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer lahko vsakdo zaradi lastnih interesov in ustavnih pravic za dve ali tri leta zamakne še tako pomemben državni projekt,« pojasnjuje Kordež.
»Menim, da so te ovire lahko največja težava pri koriščenju dodatnih evropskih sredstev in da bo tu treba najti hitrejše poti ter postaviti interes celotne družbe v ospredje, sicer bo naš gospodarski razvoj zaostajal, pa tudi razpoložljiva sredstva ne bodo optimalno izkoriščena.«
Nikoli ni bilo lažje biti finančni minister
Pomoč je bila vsekakor smiselna, v strahu pred zlorabami smo najbrž postopke in pogoje celo nekoliko preveč zapletli, kar je otežilo pridobivanje pomoči tistim, ki so jo hitro potrebovali. Za letošnje leto je sprejetega več kot štiri milijarde primanjkljaja z veliko rezervo za nepredvidene izdatke, in če bi minister predlagal milijardo več, bi bilo ravno tako potrjeno.
»Druga značilnost letošnjih javnih financ pa je v tem, da finančni minister kljub sicer največjim primanjkljajem v zgodovini pravzaprav še nikoli ni imel lažje pozicije. Še lani, ob solidni gospodarski rasti in presežkih, je bila velika težava skozi parlament in fiskalni svet spraviti dodatnih 50 milijonov izdatkov. Danes pa se kaže, da milijarda ni nobena težava. Za letošnje leto je sprejetega več kot štiri milijarde primanjkljaja z veliko rezervo za nepredvidene izdatke, in če bi minister predlagal milijardo več, bi bilo ravno tako potrjeno. Evropske politike so zastavljene na način, da je zadolževanju držav pot odprta, in to države tudi izkoriščajo. Ker je danes država edina, ki lahko več troši in pospeši gospodarsko aktivnost, je takšna politika tudi smiselna – je pa tudi res, da je potem delo finančnega ministra v takih razmerah lažje,« položaj finančnega ministra Andreja Širclja ocenjuje Kordež.
Sprostitev cen naftnih derivatov bomo plačali potrošniki
Kordeža smo vprašali še, kako gleda na ukrep sprostive naftnih derivatov in komu se bo to v bilancah najbolj poznalo. »Glede sprostitve cen naftnih derivatov drži, da smo bili ena redkih držav, ki je še kontrolirala te cene. Drži pa tudi, da imamo na trgu samo dva večja ponudnika in da objektivno ne moremo pričakovati novih ponudnikov na trgu za povečanje konkurence (kot obljubljajo zagovorniki sprostitve cen),« je skeptičen glede duopola, ki ga na slovenskem efektivno ohranjata OMV Istrabenz in državni Petrol.
»Ponudnikov na trgu je dovolj, potrošnja naftnih derivatov se bo dolgoročno zmanjševala (prehod na elektriko), pa tudi okoljski predpisi praktično onemogočajo kako širitev z novimi bencinskimi servisi. Rezultat sprostitve cen bodo tako samo nekaj višje cene (verjetno sicer ne pretirano), višji dobički naftnih družb ter ustrezno višji izdatki potrošnikov. Le-ti koristi nedvomno ne bodo imeli, razen (po razlagi zagovornikov sprostitve), da je cena danes en evro, po novem pa se bodo lahko odločali, ali plačajo na primer 1,03 ali 1,08 evra. To bi težko imenoval kot neko prednost,« je kritičen Kordež.
Združevanje državnega kapitala pod demografski sklad je razumno
»Državno premoženje se danes vodi prek štirih, petih skladov (SDH, DUTB, KAD, DSU ...), vsak s svojim vodstvom in politikami. S stališča racionalnosti takšna struktura nedvomno ni najbolj optimalna in upravljanje državnega premoženja je smiselno bolj poenotiti,« pravi. »Ali je namen tega združevanja upravljanja pod eno streho tudi prevzemanje večjega nadzora nad premoženjem s strani aktualne politike in zamenjave kadrov, pa ne bi ocenjeval.«
