Slovesnega dogodka so se udeležili slovenski predsednik vlade Janez Janša, madžarski premier Viktor Orban in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Premierja sta se nato sestala na delovnem kosilu.
Janša je v nagovoru spomnil, da je priprava projekta trajala kar desetkrat dlje, kot bo trajala sama gradnja, ki naj bi bila po načrtih Elesa zaključena do leta 2022. Vklop v mednarodno povezavo pri Elesu sicer pričakujejo do konca naslednjega leta, do leta 2022 pa bodo zaključili še okoljsko urejanje.
"Žal imamo v Sloveniji velikanske težave s hitrostjo razvojnih projektov in njihovega umeščanja v prostor, ne toliko s samo gradnjo, pač pa nasploh z birokratsko navlako. Prav ta primer nam mora biti dodatna spodbuda za to, da se nikoli več ne bo zgodilo, da bi neki postopki trajali 20 let preden začnemo graditi," je dejal Janša.
Ključna za obstoj civilizacije
Slovenski premier je poudaril, da je daljnovod izjemnega pomena, saj kljub dejstvu, da električno energijo v sedanjih časih jemljemo kot nekaj samoumevnega, ta tudi v 21. stoletju ključno vpliva na obstoj civilizacije. Tako kot zdravje začnemo ceniti, ko zbolimo, se tudi tega, kaj pomeni elektrika, običajno zavemo šele takrat, ko je ni, je dejal predsednik vlade in spomnil, da na srečo redukcij iz časov njegove mladosti ne poznamo več.
Kot je dejal, projekt ni pomemben le za Slovenijo, pač pa za širšo regijo, zato se je zahvalil vsem v tistih madžarskih in hrvaških institucijah, ki so prispevali k temu, da je danes končno prišlo do začetka gradnje. Ob tem je spomnil tudi na izredno dobro sodelovanje vseh treh držav v pomladanskem delu pandemije, ko širše povezave niso najbolje delovale in si se lahko zanesel predvsem nase in na svoje sosede.
Regija pridobiva vrednost
Orban je današnjemu dogodku pripisal celo zgodovinski pomen, ne le zaradi energetskega povezovanja, pač pa zaradi pomembnega trenutka med državama. Srednja Evropa po njegovem pridobiva na pomembnosti, center razvoja pa se premika proti vzhodu. "EU ni zgolj nemško-francoska stvar, pač pa tudi povezave med temi državami, ki vse bolj pridobivajo vrednost in zato postajajo prizorišče geopolitičnih iger in interesov velikih," je dejal Orban.
Toda vse to po njegovem ni težava, pač pa bolj signal, da regija pridobiva vrednost. Pomembno področje je v tem smislu tudi energetska politika in povezovanje na tem področju po besedah Orbana pomeni krepitev pozicije v regiji. Do še enega takšnega koraka bo prišlo, ko se bosta državi dogovorili še o krepitvi plinovoda in železniških povezavah, je dodal.
Po slovesnosti na delovno kosilo
Hrvaški zunanji minister pa je povedal, da je gradnja daljnovoda v interesu celotne EU, ki se trudi okrepiti infrastrukturne povezave v Srednji Evropi. V prihodnje bo po njegovem potrebno narediti še dodatne korake za zagotovitev dolgoročne zanesljivosti energetskih sistemov, saj bo vloga sektorja zelo pomembna tudi za gospodarsko okrevanje EU.
Kot je izpostavil prvi mož Elesa Aleksander Mervar, bodo s projektom vzpostavili prvo čezmejno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske ter povečali že omenjeno zanesljivost delovanja sistema. Projekt je vreden dobrih 150 milijonov evrov, od tega je približno 50 milijonov evropskih sredstev, saj gre za interesni projekt več držav.
Janša in Orban po koncu slovesnosti izjav nista dajala, sta se pa odpravila na delovno kosilo. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, naj bi se v pogovorih dotaknila nekaterih osrednjih dvostranskih tem, razmer glede pandemije ter aktualnih zadev v EU.
