Obravnava bolnika na daljavo se je ob spomladanskem zaprtju vseh nenujnih zdravstvenih storitev zaradi epidemije razvila spontano. Komunikacija, ki so jo zdravniki in bolniki uporabili kot izhod v sili, pa ostaja stalnica na vseh ravneh zdravstva, je po današnji seji Koordinacije zdravniških organizacij, ki je potekala na daljavo, ocenil predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Zato v zdravniških vrstah pozivajo ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), da prepoznata nov način komunikacije med zdravnikom in bolnikom, ki se je porodil iz nuje in ki poleg prednosti predstavlja tudi nekatera varnostna tveganja. "Ko človek zboli in to po telefonu sporoča zdravniku, ta na drugi strani dobi samo simptome, ki jih bolnik čuti, ne more pa jih preveriti sam s pregledom bolnika," je opisal Komadina.
"Za izvajanje zdravljenja na daljavo je nujno potrebna nacionalna strategija, ki jo mora vzpostaviti organizator zdravstva, torej ministrstvo, in njegovi pomočniki. Ne smemo ga prepustiti zgolj ponudnikom informacijskih storitev ali temu, da bi se kdo bolje ali slabše znašel z improvizacijo," je opozoril in spomnil predvsem na starejše, ki niso tako vešči uporabe sodobnih tehnologij.
Ob tem je Komadina še poudaril, da naj bolniki z resnim zdravstvenim stanjem poiščejo pomoč pri zdravniku, tudi ko se ne morejo najaviti po telefonu. Kot je spomnil, so nekateri posamezniki kljub večinoma ustrezno urejenim vstopnim točkam ustrezno zdravljenje prejeli z zakasnitvijo.
Primarno zdravstvo preobremenjeno
Tudi po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik je primarno zdravstvo silno obremenjeno. Še posebej izpostavljeni so zobozdravniki, pri katerih bolniki ne morejo nositi zaščitnih mask, nekateri zdravstveni domovi pa so že morali zapirati ordinacije. V stiski so tudi družinski zdravniki, ki zaradi zapiranja nekaterih bolnišničnih kapacitet bolnike vse težje usmerijo k specialistom.
"Razpoloženje je slabo. V primarnem zdravstvu se kolegi počutijo zapostavljene, odrinjene, hkrati se pa od njih zahteva neverjetna dostopnost in ažurnost. Ljudje, ki delajo, ne prenesejo več dodatnih pritiskov. Ko bodo še oni zboleli ali onemogli, je kolaps zdravstvenega sistema zelo blizu," je opozorila Čebašek-Travnikova, ki je tudi sama okužena s koronavirusom.
Kot pravi Komadina, je treba prioritetno reševati problem zdravniškega kadra in kadra zdravstvene nege. "Bolniku ne moremo reči: Oprostite, danes ne delamo, ker nas ni," je bil jasen. Ob vdoru okužbe v zdravstveno ustanovo epidemiološka služba namreč izloči večje število zaposlenih, delovni proces pa vzdržujejo s prerazporejanjem kadrov.
Dogovarjajo se se tudi, kako bi lahko specializante, ki so trenutno na kroženju po drugih zdravstvenih zavodih, začasno prerazporedili nazaj v matične ustanove, ki jih krvavo potrebujejo. Kot primer je Komadina navedel celjsko bolnišnico, kjer so samo trije infektologi, ki lahko hodijo v službo.
