Beovićeva je v današnji izjavi za javnost pojasnila, da se kar hitro približujemo mejniku za sprejemanje ukrepov iz tretjega paketa oranžne faze v načrtu ukrepov za drugi val covida-19. Praktično bi bilo te ukrepe, kot so denimo zapiranje lokalov ter nekaterih športnih in servisnih dejavnosti, že smiselno uvesti, je poudarila Beovićeva. Gre predvsem za dodatno mešanje ljudi, srečevanje ljudi, ki se sicer ne srečujejo doma ali pa na delovnem mestu. Kot je pojasnila, se zaveda, da so ti ukrepi neprijetni za vsakogar, a je treba imeti pred očmi, da so ti ukrepi začasni. Če smo z ukrepi učinkoviti in hitri, lahko v času dveh inkubacijskih dob, torej štirih tednov, epidemični val zmanjšamo in dejavnosti spet odpremo. »Nekako smo se poslovili od ideje, da bi virus popolnoma omejili, ga nekako eliminirali iz naših krajev, ker je država odprta. Mej se v Evropi ne bo več zapiralo, tudi vseh dejavnosti ne,« je še povedala ter dodala, da bo treba najti neko ravnovesje, z virusom živeti na način, da ne bomo imeli preveč bolnih, ki bi jih težko obravnavali. Ena od zamisli je tudi ta, da bi začasno zapirali določene dejavnosti in tako pripeljali do bolj temeljite rešitve tega problema, ki ga predstavlja novi koronavirus.
Pogrešajo dosleden inšpekcijski nadzor
Je pa glede razmer v lokalih Beovićeva pojasnila, da, kar zadeva urejenost in upoštevanje dosedanjih navodil, obstajajo precejšnje razlike. Kot je pojasnila, izjemno pogrešajo predvsem dosledno inšpekcijo. »Če bi uspeli vzdrževati res dobre pogoje povsod, potem morda dodatni ukrepi niti ne bi bili potrebni,« je pojasnila, a opozorila, da popolnoma prepričani v to ne morejo biti, saj se virus v zaprtih prostorih širi veliko hitreje. »Zaprti prostori so posebej problematični,« je poudarila. Beovićeva je še povedala, da je še vedno ogromno izbruhov povezanih z zasebnimi druženji, proslavami in različnimi dogodki. »To so pač situacije, kjer je treba posečt in učinkovito zmanjšati prenos virusa,« je dejala.
Boljše na zahodu
Beovićeva je o obstojnosti virusa dejala, da so podatki različni, a da lahko na različnih površinah obstane različno dolgo. »Zdrži toliko časa, da je zelo smiselno uporabljat razkužila, kadar smo se prijeli neke tuje površine v javnem prostoru,« je pojasnila in dodala, da je ta način okužbe precej redkejši od neposredne okužbe iz dihal. O navodilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da zaščitne maske nosijo otroci, starejši od 12 let, pa je dejala, da so 12-letniki v biološkem smislu odrasle osebe.
Glede selektivnega ukrepanja, ki ne bi bilo na ravni celotne države, je Beovićeva dejala, da je »Slovenija za eno pariško predmestje, še za eno pošteno regijo ne.« Je pa priznala, da je situacija bistveno boljša na zahodu države kot na vzhodu, kar z vidika ukrepanja po svoje ni pravično. A je po njenih navedbah problematično to, da mi kot upravne enote nimamo regij, številne občine pa so tako majhne, da ljudje živijo v eni občini, delajo v drugi, njihovi otroci pa se šolajo v tretji.
Beovićeva je tudi potrdila, da šole predstavljajo kar velik delež med pozitivnimi vsak dan. Predvsem so problem »večji otroci, seveda srednje šole in tudi študenti počasi naraščajo.« Eden izmed dodatnih predlogov strokovne skupine je bil tako tudi ta, da bi sočasno z zapiranjem vseh dejavnosti v tretjem paketu, če se bo to zgodilo, šli tudi na šolanje na daljavo v srednjih šolah in večjem delu študentskega pouka. Vse to bi bilo sicer začasno.
