Skupnost je v sporočilu ocenila, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev dolgotrajne oskrbe ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu.
Pomanjkljiva je tudi definicija standardne namestitve, saj iz določb zakona ne izhaja, da uporabnikom iz tega naslova ob namestitvi pripadajo tudi prehrana, čiščenje, pranje in vzdrževanje perila, tehnična oskrba, prevozi in druge storitve, ki so v obstoječem sistemu razumljene kot standardna namestitev.
V skupnosti so ocenili, da predlog razgrajuje obstoječo javno mrežo socialnovarstvenih zavodov, saj predvideva njihovo ukinitev in uvedbo novih vrst izvajalcev dolgotrajne oskrbe. V predlagani ureditvi bi se uporabniki v primeru poslabšanja stanja in spremenjenih potreb morali preseliti k izvajalcu druge vrste. "Pri pripravi zakona je treba ohraniti dobre prakse, ki so se oblikovale skozi desetletja razvoja skrbi za starejše v Sloveniji, in poskrbeti tudi za psihosocialne potrebe starejših", so zapisali.
Predlog zakona po mnenju skupnosti prav tako uvaja nepotrebne administrativne postopke in naloge, hkrati pa zaradi predolgega roka za uveljavljanje pravic uporabnikom ne omogoča hitrega dostopa do storitev.
Predlog zakona ne odpravlja dolžnosti otrok, da doplačujejo socialnovarstvene storitve za svoje starše, so opozorili v skupnosti. Predlog zakona pa tudi ne predvideva zbiranja sredstev za nove gradnje in modernizacijo obstoječih zmogljivosti.
Posebej pa so v skupnosti opozorili na problematiko oseb z demenco. Predlog zakona predvideva, da se postopek upravičenosti do dolgotrajne oskrbe začne z vlogo zavarovanca, kar pa je težava pri bolnikih z demenco, ki pogosto svojo bolezen zanikajo. Po predlogu zakona pred zaključkom skrbniških postopkov na sodiščih, ki so lahko dolgotrajni, nihče drug zanje ne bi mogel podati vloge. Prav tako predlog ne ponuja odgovora na vprašanje, kdo bo poravnal stroške institucionalne namestitve oseb, ki so po sklepu sodišča že nameščene oziroma bodo nameščene na varovani oddelek brez privolitve in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev storitev dolgotrajne oskrbe.
Skupnost tako predlaga popravke zlasti na področju statusa izvajalcev dolgotrajne oskrbe, izvedbe prehoda v nov sistem dolgotrajne oskrbe ter pri zagotavljanju virov za njegovo uspešno vzpostavitev in delovanje. Obžalujejo, da ni pripravljavec že med pripravo predloga zakona zagotovil sodelovanja vseh deležnikov.
