Ko že mislimo, da bizarni zgodbi o preklicanem nepreklicnem odstopu ministra Hojsa ni več česa dodati, pa se zadeve zaradi nespametnega govoričenja našega prvega varuha zakonov še dodatno zapletejo. Po srečanju predsednika vlade in notranjega ministra smo lahko prebrali, da je slednjemu Janša kuverto vrnil in, kot je pojasnil Hojs, se je tudi sam odločil, da ostane na položaju. Bo pa, kot je še dodal, ta kuverta v prihodnjih urah raztrgana.
Ker je ves čas te farse debata strokovnjakov potekala zgolj okoli tega, ali gre pri ravnanju predsednika vlade za kršitev ustave in Poslovnika državnega zbora, se nihče ni niti ukvarjal z vprašanjem, ali so bila pri tem kršena tudi pravila o upravnem poslovanju. Ali je odstopna izjava ministra uradni dokument ali osebna pošta med dvema prijateljema?
Za mnenje smo povprašali dr. Rajka Pirnata, predstojnika katedre za upravno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani, ki nam je pojasnil: »Odstopno izjavo da minister v vlogi ministra, in ne kot osebno izjavo, ta izjava ima javnopravni, in ne zasebnopravni značaj, zato je nedvomno uradni dokument, in ne osebna pošta. Ta pošta mora biti kot vsaka druga uradna pošta zavedena, označena z datumom prejema, in sicer obravnavana v skladu s pravili upravnega poslovanja.« Če bi predsednik vlade oziroma zaposleni v njegovem kabinetu storili vse, kot bi morali, dvomov o tem, kdaj se je začel kateri od rokov, ne bi bilo, in tudi sprenevedanja o obveščenosti ne.
Profesor Pirnat sicer opozarja, da Uredba o upravnem poslovanju, ki ureja upravljanje z dokumenti vladnih služb, ne določa prekrškov, in »če je javni uslužbenec kršil pravila uredbe, je lahko kvečjemu odgovoren za kršitev delovne obveznosti«. A vse skupaj dobi novo dimenzijo, če je (ali bo) gospod minister uresničil svojo napoved in poslano odstopno izjavo strgal. Kazenski zakonik namreč v 304. členu določa, da »kdor uniči uradno knjigo, spis ali listino, ki pripada ali je pri državnem organu, gospodarski družbi, drugi pravni osebi ali posamezniku, ki izvaja javna pooblastila, se kaznuje z zaporom do dveh let. Kazniv pa je tudi zgolj poskus uničenja.«
Profesor Pirnat sicer meni, da ne gre za kršitev pravil o upravnem poslovanju, ampak za kršitev ustave in Poslovnika državnega zbora. Tako kot ustavni pravnik Andraž Teršek opozarja, da 115. člen ustave določa, da funkcija ministra preneha z njegovim odstopom, Poslovnik državnega zbora pa v 261. členu, da mora predsednik vlade najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da odstopa, o tem pisno obvestiti predsednika državnega zbora, ki mora to izjavo dati na sejo državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu. Ministru preneha mandat takrat, ko se državni zbor na seji seznani z odstopom.
»Predsednik vlade je torej kršil navedene določbe ustave in Poslovnika državnega zbora, pri čemer je izjava, da pisma ni odprl, samo dodatna kršitev, saj je bilo javno znano, da vsebuje odstopno izjavo ministra in da mora po njenem prejemu opraviti, kar mu veleva ustava in Poslovnik državnega zbora,« nam je še pojasnil profesor Pirnat in nadaljeval: »Žal pa po vseh kršitvah in sprenevedanju, na katerega pisci ustave in poslovnika niso računali, zdaj niti ni jasno, ali je ministru za notranje zadeve prenehal mandat ali ne. Po besedilu ustave bi bilo mogoče sklepati, da je, vendar ima Poslovnik državnega zbora drugačne določbe in po njih ministru mandat še ni prenehal.« Sklepati gre torej, da dvoma o tem, da je predsednik vlade kršil ustavo, ni, a s tem, da bi se sprožila ustavna obtožba, bi se morala strinjati vsaj polovica vseh poslank in poslancev.
