Obravnava bolnikov je zaradi ukrepov za preprečevanja širjenja novega koronavirusa te dni drugačna, daljša. Pred obiskom zdravnika je vedno potreben stik z ambulanto, bodisi po telefonu bodisi po elektronski pošti. Klici zaradi velikih obremenitev ambulant pogosto ostanejo neodgovorjeni.
Od 250 do 300 na dan
Zaenkrat ne kaže, da bi se razmere v bližnji prihodnosti izboljšale. Po besedah vodje svetovalne skupine za covid-19 Bojane Beović projekcije stroke kažejo, da naj bi sredi oktobra dosegli od 250 do 300 hospitaliziranih bolnikov s koronavirusom. Ob tem je opozorila, da si še enega ustavljanja zdravstva ne moremo privoščiti in da bodo vztrajali na tem, da to deluje karseda normalno.
Zapolnjene zmogljivosti
Nekaj ur pozneje je iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prišla novica, da so obstoječe zmogljivosti za sprejem bolnikov z novim koronavirusom zapolnjene, vedno večji pritiski pa so tudi na tamkajšnji urgentni center. Bolnike že usmerjajo v druge covid bolnišnice.
Predstavniki kliničnega centra in Mestne občine Maribor so v današnji izjavi za medije opozorili javnost, da je položaj že težko obvladljiv, in jo pozvali, naj spoštuje ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Prilagoditev
Ni minilo dolgo, ko je sledil nov poziv, le da je ta namenjen ministrstvu za zdravje. Na svoji spletni strani ga je objavila Zdravniška zbornica Slovenije. Kot so zapisali, je treba zdravstveni sistem prilagoditi razmeram in ne iskati izgovorov. Takoj je treba najti rešitev »za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahteva takojšnje ukrepanje. V takih primerih namreč lahko nekajdnevno ali celo samo nekajurno čakanje na test povzroči hujše posledice za zdravstveno stanje bolnika ali je zanj tako čakanje lahko celo usodno«, so zapisali in dodali, da sodobne informacijske rešitve že obstajajo in »bi jih lahko kmalu učinkovito vključili v sistem naročanja na testiranj«.
Ob tem so omenili, da primerov, ko so bolni ali njihovi svojci le stežka dostopali do zdravniške pomoči, v zadnjih tednih ne primanjkuje. Kot so zapisali, je zadnji tak primer Maje Kalan, ki je do zdravniške obravnave prišla po več dneh, ko je bil slepič že razlit. Ko so jo začele mučiti bolečine v trebuhu, nikakor ni uspela dobiti zdravniške pomoči, ker je bilo treba počakati na rezultate brisa. Dan pozneje je končala na urgenci, kjer so ji diagnosticirali virusni gastroenterokolitis. A težave so se nadaljevale. Ko je na osmi dan le prišla do ultrazvoka, so jo takoj poslali h kirurgu. V torek, na deveti dan, je po operaciji dobila diagnozo: akutni vnetje slepiča s perforacijo in peritonitisom ter peritifilitičnim abscesom. Torej razlit slepič.
