Izsledki vsakoletne raziskave Športno vzgojni karton kažejo, da smo po prvem valu covida-19 v Sloveniji zabeležili največji upad telesne pripravljenosti otrok in največ porast debelosti med otroki v zgodovini Slovenije. Meritve pri nas opravljamo že 33 let, kar je najstarejši tovrstni sistem na svetu. Zaradi tega sistema smo že večkrat v zgodovini uspeli pravočasno sprejeti ukrepe za telesno pripravljenost naših otrok, zavidajo pa nam ga po vsem svetu, je na današnji novinarski konferenci Fakultete za šport (FŠ) poudarila prodekanja za znanstveno in raziskovalno dejavnost na fakulteti Maja Pajek.
Letos je v juniju testiranja uspelo izvesti več kot 100 šol. V vzorec je bilo vključenih več kot 20.000 otrok. Šole, ki testiranja niso uspele izvesti spomladi, ga izvajajo zdaj, strokovnjaki pa pri teh pričakujejo še slabše razultate.
Katastrofalni rezultati
Zakaj je prišlo do tako drastičnega upada telesne zmogljivosti otrok, zakaj smo zabeležili najslabše rezultate v zgodovini Slovenije? Glavni razlog tiči v pomanjkanju sistematičnega dela na telesni vzgoji v šolah.
"Ukrepi so pustili velike posledice na vsakdanjem življenju otrok. Ostali so doma, vadbe niso delovale, igrišča so bila zaprta," je dejal profesor na FŠ in vodja nacionalnega sistema SLOfit Gregor Starc.
"Kaj se nam je zgodilo? Prišlo je do velikega upada vseh gibalnih sposobnosti, ki jih spremljamo. Največji upad smo zabeležili pri vzdržljivosti in pri koordinaciji celotnega telesa. To so sposobnosti, ki jih najbolj razvijamo prav v šoli in pri vadbi v društvih." Posledično je padla splošna gibalna učinkovitost otrok, odstotki pa so stroko šokirali. "Nisem pričakoval tako velikega upada. Pričakovali smo zdrs nekaj procentov, ne pa 10 procentov in več," je dejal Starc.
V devetdesetih letih preteklega stoletja smo se v Sloveniji soočali s problemom debelosti in upadanjem telesne zmogljivosti. Tudi v začetku tega stoletja je bil trend negativen. A to nam je kot edini državi na svetu uspelo ustaviti in trend obrniti v nasprotno smer. Leta 2010 je bil namreč v šole uveden interventni program Zdrav življenjski slog, v katerem je strokovnjak za telesno vadbo na šoli vodil dodatne vadbene programe za otroke, ki so gibanja najbolj potrebni in se običajno ne vključujejo v vadbo izven šole. Po tem letu smo začeli dobivati čedalje več gibalno sposobnih otrok. A "nažalost je v letu 2020 vse skupaj padlo."
Deklice, ki so bile lani in predlani na najvišjem nivoju v zgodovini spremljanja, so strmoglavile. Tudi fantom je že uspelo preseči slovensko povprečje, a letos je bil ves trud preteklih let izgubljen. Do upada telesnih zmogljivosti ni prišlo samo pri manjšini, ampak pri kar dveh tretjinah vseh testiranih otrok. Do največjega, skoraj 80-odstotnega upada, pa je prišlo pri najbolj učinkovitih otrocih.
Odstotek otrok, pri katerih se je povečal delež podkožnega maščevja, ki lahko pripelje tudi do povečanih zdravstvenih tveganj, se je povečal za več kot polovico. Potem, ko smo odstotek otrok, ki imajo preveč maščobne mase, po letu 2010 stabilizirali pri 13 odstotkih vse populacije, se je zdaj ta dvignil na 16 odstotkov. Odstotek debelih otrok v celotni populaciji pa je zrasel iz šest na devet - gre za kar 20 odstotni porast v samo enem letu.
Od slabe telesne pripravljenosti do bolezni in slabšega učnega uspeha
"Nihče ni pričakoval takšnih razmer," je dejal upokojeni profesor na FŠ in oče sistema športnovzgojni karton Janko Strel, ki je prepričan, da tako šokantnih premikov ni bilo že desetletja. "Zastrigli smo z ušesi, če je šlo za odstotek ali dva. Da se debelost poveča za 20 odstotkov, učinkovitost pade za 13 odstotkov, to bo pa imelo daljnosežne posledice. Bistveno se bodo povečale odsotnosti otrok od pouka, ne bo mogoče doseči učnih ciljev, otroci bodo imeli slabši imunski sistem. Že zdaj učitelji opažajo, da pozornost otrok upada. Gibalna dejavnost je eden ključnih elementov v borbi proti virusu. Imunski sistem je eden najpomembnejših dejavnikov," je poudaril Strel.
Problem se bo pojavil tudi drugje, v učni uspešnosti slovenskih otrok, je prepričana predstojnica Oddelka za športno vzgojo na FŠ Marjeta Kovač. "V zadnjih 10 letih se preučuje, kako gibanje vpliva na učne dosežke. Dokazuje se, da dobra gibalna sposobnost izjemno pripomore k dobri učni uspešnosti. To je treba upoštevati." V prejšnjih mesecih smo učitelje pripravljali za poučevanje na daljavo, a mogli bi jih pripravljati tudi na dejavno izvajanje pouka, je prepričana Kovačeva. Pouk je potrebno čim večkrat izvajati zunaj, ali pa v razredih omogočiti dejavnost otrok. Izpostavila je dobre prakse na Finskem, kjer "šole v razrede nameščajo pripomočke, da lahko otroci med poukom vstanejo, se obesjio, gredo na sobno kolo in tako dalje. Nameščajo opremo, ki otroka spodbuja k gibanju. Pripraviti je potrebno učitelje drugih predmetov in didaktiko teh predmetov, da bodo predmet lahko poučevali dejavno."
Konec slovenskih vrhunskih športnih dosežkov?
"Veliko govorimo o vrhunskem športu. Smo svetovni fenomen, konkurenčni smo povsod, kjer tekmujemo. A vse to prihaja od nekod, prihaja iz populacije iz otrok," je spomnil Starc. Lani smo imeli kar 14 odstotkov perspektivnih deklic in 10 odstotkov persepktivnih dečkov, a tudi to je strmoglavilo na najnižjo raven v zgodovini.
Med obdobjem razglašene epidemije so se zaprle telovadnice, igrišča, z delovanjem pa so prenehala vsa športna društva. Za aktualne vrhunske športnike so nato predčasno dvignili ukrepe, mladi pa so bili od dostopa do igrišč in telovadnic odrezani do konca pomladi.
"Tudi [Tadeja] Pogačarja ne bi bilo, če ne bi bil vključen v tovrstne programe. Država mora najti mehanizme, da bo še naprej vzpodbujala te programe in omogočala delovanje športnih društev," pa je opozoril strokovnjak za gibalni razvoj otrok na FŠ Gregor Jurak. "Naš apel je: ne zapirajte igrišč, ne zapirajte telovadnic!" Na FŠ so tudi pripravili protokole, kako v času epidemije uporabljati igrišča in telovadnice. "Namesto zapiranja je potrebno obratovalni čas podaljšati."
Kaj storiti?
Kako bomo ta nepričakovani padec popravili? Najprej je potrebno vse predlagane ukrepe za zajezitev širjenja virusa obravnavati bolj celostno, tudi z vidika ostalih družbenih področij, je prepričan Jurak. "Želimo si več zaupanja in sodelovanja," je dejal. Tudi Strel se strinja. "Nas v tej situaciji lahko reši samo zaupanje. Zaupati moramo v stroko, zaupati je treba učiteljem."
Kovačeva ob tem poudarja, da bo nekaj zadev potrebno čimprej urediti na sistemski ravni. "Povečati je treba količino in kakovost. Vsak otrok mora imeti vsaj eno uro strukturirane vadbe na dan." Hkrati pa je potrebno ojačati tudi druga področja. "Imamo urejen prevoz do šole, kjer je to potrebno, a otroka ni treba vedno pripeljati do šolskih vrat," avtobus bi lahko ustavil akkšnega pol kilometra stran, da imajo otroci vsaj 15 minut peš hoje do šole. Ob tem je treba urediti varne dostope do šole za tiste, ki pešačijo, ali se vozijo s kolesi, rolerji, skiroji ...
Potrebno je tudi zmanjšati skupine pri pouku telesne vadbe. "Imamo zastarel normativ. Od prvega do petega razreda lahko imamo na enega učitelja tudi do 28 otrok. To je absolutno nesprejemljivo. Nemogoče je zagotoviti nek kakovosten pouk, ki bi imel ustrezne vplive. Na sistemski ravni naj se zagotovi skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja, normativ pa naj bo 12-16 otrok v eni skupini," je še predlagala Kovačeva.
Kar se tiče koordiniranja pouka in preventivnih ukrepov za omejevanje širjenja virusa pa naj učitelj dobi le osnovna navodila, pravi Strel. "Žal so nadrejeni pozabili na osnovno pedagoško značilnost. Otrokom in prebivalstvu lahko naložimo dve do tri zadeve, ne pa 100, 200 priporočil. Učitelji vedo: higiena in razdalja. Ostalo bo ustrezno usposobljen učitelj naredil sam."
Strokovnjaki so opozorili še, da posledice ne bodo vidne zgolj na zdravju, telesni pripravljenosti in učnih sposobnostih, pač pa tudi na kvaliteti medsebojnih odnosov. "Tu nam je najtežje. Največja naša prednost je bila privzgajanje čustvene inteligence in medsebojnih odnosov. Danes smo vse to porezali," je še dejal Strel. "Mi danes rešujemo gospodarstvo. Reševati je treba znanje in zdravje. /.../ Ukrepi države morajo biti najprej usmerjeni v otroke, v ljudi. Potem v gospodarstvo. Ne bo povečanja produktivnosti, če bodo ljudje na bolniški. Ne bo. To je ena izmed prvih zadev, da grejo ukrepi v tej smeri. Danes je problem interesna dejavnost izven šole. V skladu s tržnimi mehanizmi cene rastejo." Za to, da izkoristiš posteljo v turizmu, obstaja krizna državna subvencija. Za to, da otroka vpišeš v športno vadbo, pa ne, še opozarja Strel. "V ospredju mora biti človek."
Brez truda politike ne bo nič
Ti ukrepi rabijo več sistemske podpore, je opozoril Jurak. "Rabimo koronapaket. Prej so šli v smer turizma, zdaj potrebujemo intervencijski zakon, ki bo pripeljal ustrezna sredstva za izpeljavo teh ukrepov."
Potrebno se je tudi zavedati, da je bil upad v zadnjem letu tako velik, kot pred tem napredek v 10 letih, je za konec opozoril Starc. "Naslednjega aprila bomo videli, koliko otrok se je dobilo nazaj, ampak skoraj zagotovo pa lahko rečem, da bo to okrevanje dolgotrajno."
