Urša Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je spomnila, da je bila situacija spomladi nekoliko drugačna, saj smo se novemu koronavirusu umaknili, zaprli smo šole in delali od doma. "Danes si želimo, da bi z virusom živeli, zato moramo biti od njega pametnejši in upoštevati dokaj enostavne ukrepe," je dejala Blaznikova in ob tem izpostavila delovne organizacije, ki so zaradi druženja zaposlenih tvegano okolje za prenos okužbe. Kot je dejala, NIJZ težko pripravi enotna priporočila za vsa podjetja. Vsako mora ubrati različne pristope in prilagoditve, da bi zmanjšali prenos virusa. Pri tem se po pomoč lahko obrnejo tudi na svojega specialista medicine dela, ki najbolje pozna način dela v posamezni delovni organizaciji, je pojasnila.
Pri upoštevanju ukrepov za zamejitev širjenja okužbe z novim koronavirusom morajo podjetja po besedah Blaznikove vključiti prav vse zaposlene. Ob tem je pomembno, da vsak tudi ve, kdo v delovni organizaciji je odgovoren za pripravo zaščitnih ukrepov in da so pripravljeni skupaj z zaposlenimi, ki jih naj nato dosledno upoštevajo.
Na NIJZ dobivajo tudi številna vprašanja, ali so dovoljeni sestanki in s koliko osebami. "Želimo si, da je število čim manjše," je poudarila Blaznikova. Predlagala je, da se, če je le mogoče, sestanki organizirajo v dovolj velikih prostorih, da je lahko razdalja med udeleženci zadostna, na prostem ali na daljavo. Sestanki naj bodo tudi čim krajši, v zaprtih prostorih pa naj se uporabljajo zaščitne maske.
"Doma imamo šolarje, starejše, bolne, zato moramo vedeti, s kom se družimo in se vesti odgovorno. Bodimo pozorni eden do drugega," je pozvala.
Spomnila je, da združevanje ljudi še vedno omejeno na deset oseb oziroma na 50, če imamo seznam udeležencev in njihove kontaktne podatke. Več udeležencev pa je lahko na javnih dogodkih, ki so dobro organizirani in imajo določena sedišča, vstopne in izstopne točke itd.
