Stranka po njegovi oceni ni tako močno razklana, kot želijo nekateri prikazati. Jurša je med drugim spregovoril o delovanju koalicije, interpelaciji notranjega ministra in nepreklicnem odstopu slednjega.
Kako po prespani noči gledate na zaključek dvomesečnega dogajanje v stranki in včerajšnji odstop Aleksandre Pivec? Koliko je bil DeSUS oddaljen od razpada?
Moram vas popraviti. Bilo je nekaj spanca, bilo pa je tudi nekaj »nespanca«, saj stvari po navadi pridejo za tabo. Tudi tokrat so prišle. Dva meseca smo bili v središču pozornosti slovenske javnosti, v tem času pa smo se na žalost ukvarjali sami s seboj.
Tisti, ki so bili glavni nosilci te zgodbe, niso dojeli, da si nekaterih stvari v javnem življenju ne moreš privoščiti. Moraš znati ločevati javno od zasebnega, ampak na koncu se je zgodilo tako, da smo govorili le še o nekih pravnih aktih stranke. Najemali so se pravniki, odvetniki, inštitut za ustavno pravo in tako naprej. Oddaljili smo se od dejanskega vzroka, zaradi katerega se je poslanska skupina odločila in pozvala zdaj že nekdanjo predsednico stranke Aleksandro Pivec k odstopu.
Stranka ni tako močno razklana, kot želijo nekateri prikazati. Res je, da določena skupina ljudi na neki način podpira bivšo predsednico stranke, ampak večina članstva je vseeno še v stranki DeSUS. Imamo še vedno dobro mrežo pokrajinskih in lokalnih odborov in prepričan sem, da bo takšna ostala tudi v prihodnje.
Ena izmed glavnih obljub Aleksandre Pivec pred januarskim kongresom je bila obljublja konsolidacije stranke. To je sicer dosegla, a se je stranka združila proti njenemu vodenju.
V tem primeru moram reči, da poslanska skupina in poslanci naše stranke nismo sami sprožili zadeve, temveč smo le sledili dogodkom v pokrajinskih odborih. V večini pokrajinskih odborov so izrazili pomisleke glede vodenja in konsolidiranja stranke, ustanavljanja komisij in odborov. In ko v več pokrajinskih odborih niso soglašali s kadrovsko politiko, ki jo je vodila predsednica, smo mi temu sledili. Istočasno pa je prišlo do dogodkov na Krasu in v Izoli. Sript je bil vedno bolj živahen. To vse je botrovalo našemu pozivu, naj odstopi.
Nesoglašanje s kadrovsko politiko? Imate tu v mislih očitek, da je Pivčeva kadrovala mimo stranke?
Pokrajinski odbori so vodstvu očitali, da ne sodelujejo pri kadrovski politiki in da se kadrovska politika oblikuje v ožjem krogu.
Pivčeva je po odstopu že napovedala, da se bo na izrednem kongresu potegovala za nov mandat. Kako komentirate to potezo?
Gospa Pivec je v tem obdobju dostikrat spremenila svoje razmišljanje. Danes je rekla nekaj, jutri pa nekaj popolnoma drugega. Pri njej se nikoli ne ve. V končni fazi, če bo ostala članica stranke in jo bo kdo evidentiral, se lahko nato ponovni pomeri na kongresu, vendar nisem prepričan, da bo do tega prišlo.
Kako bo z vodenjem ministrstva za kmetijstvo? Pričakujete tudi odstop Pivčeve z mesta ministrice?
Ni realno pričakovati od gospe Pivec, da bo odstopila kot ministrica. Tukaj ima glavno besedo predsednik vlade. Če se bo predsednik vlade odločil za spremembo na vrhu tega resorju, potem se bo to zgodilo. Stranka DeSUS bo dala soglasje, mogoče k novemu ali pa tudi k temu, ali naj gospa Pivčeva še naprej vodi ministrstvo.
Kako sicer po šestih mesecih od nastopa aktualne vlade ocenjujete dosedanje delovanje koalicije?
DeSUS je v koalicijsko pogodbo uvrstil določene točke, ki so pomembne za populacijo, ki jo zastopamo v državnem zboru. To so predvsem starejša populacija in socialno šibki. Temu primeren je tudi naš program. Če se bo naš program izvajal, potem sami sebe kot poslansko skupino in kot stranko vidimo kot del koalicije. Če pa bi se zgodilo, da se ta interes dejansko ne bi izvajal oziroma ga ne bi uspeli izvesti, potem je to drugo vprašanje. Potem bomo naredili neko analizo, in če bo ta analiza pokazala, da nismo uspešni, potem lahko rečemo, da ne bomo sodelovali v koaliciji. Za zdaj stvari dobro kažejo.
Eden izmed pogojev za vstop v koalicijo je bil ustanovitev demografskega sklada in urada.
To sta dve različni zadevi. Eno je demografski sklad, drugo pa je demografski urad, ki je upravni organ, na čelu katerega je minister brez listnice. Sklad se bo oblikoval z različnimi državnimi podjetji. To sta dva različna organa, ki sta prioriteta tudi v naši stranki oziroma poslanski skupini.
Vodenje urada bo prevzel DeSUS, ali ob vseh dogajanju znotraj stranke poteka komunikacija glede izbire kandidata?
Znotraj stranke že nekaj časa potekajo postopki in upam, da bomo te zadeve uskladili do določenega roka. S predsednikom vlade smo se tudi dogovorili, da se do ureditve razmer znotraj stranke ta zadeva ne bi odprla.
Torej šele po kongresu?
Ja, mogoče celo že kaj prej.
Pred vstopom v koalicijo ste opozarjali, da DeSUS ne bo član koalicije, če se bodo odpirala ideološka vprašanja. Bo DeSUS po zamenjavi vodstva bolj dosleden pri vztrajanju spoštovanja te zaveze?
Najprej moram poudariti, da ima začasno vodstvo stranke DeSUS ključno nalogo pripeljati stranko na volilni kongres, na katerem bomo izvolili novega predsednika stranke. To je prioriteta, ki bi jo morali opraviti v roku enega meseca in pol do dveh. Kako bodo stvari potekale naprej, pa je odvisno od novega vodstva, ki bo nato dalo določene smernice za delovanje stranke in tudi poslanske skupine.
Prvi jesenski preizkus koalicije po odhodu Pivčeve z vrha stranke DeSUS bo glasovanje o interpelaciji zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Kako bo od zdaj naprej delovala koalicija?
Težko je reči, da se bo kaj bistvenega spremenilo. Tudi v naši poslanski skupini. Res je sicer, da imamo v poslanski skupini različne poglede glede interpelacije. Naše glasovanje ne bo enotno, v veliki meri pa se želimo poenotiti.
Zaradi tega pričakujete težave v koaliciji in z največjo vladno stranko SDS, katere član je tudi minister Hojs?
Mislim, da tukaj ne bo nekih posebnih težav, saj večina poslanske skupine po vsej verjetnosti interpelacije ne bo podprla. To govorim v imenu poslanske skupine.
Kakšno pa je vaše stališče glede interpelacije in očitkov na račun ministra?
Jaz imam že nekaj časa pri sebi izoblikovano stališča, ki ga bom izrazil tudi na glasovanju.
Torej nam ga ne boste zaupali?
Ni v smeri podpore interpelaciji
Vas je nepreklicen odstop ministra Hojsa, ki je postal preklicen, presenetil?
Gospod Hojs nam je danes (četrtek, op. p.) dogajanje zelo dobro obrazložil. Povedal je tudi, kako na to zadevo gledajo njegovi najbližji. Razumeli smo ga, da je bil predsednik vlade tisti, ki je zadnji v tej verigi in je izrazil interes, da do interpelacije gospod Hojs še opravlja to nalogo. Zato je logično, če ga je pozval, da se je za to odločil.
Vendarle sta premier in notranji minister to več kot teden dni skrivala pred javnostjo
Tudi gospod Hojs ni bil najbolj zadovoljen, da se je tako razpletlo, ampak on je član te stranke, verjetno je tudi pričakoval, da bo predsednik vlade, ki je tudi njihov predsednik stranke, kaj povedal o tej zadevi.
Do rednih volitev je še dve leti. Katere so vaše glavne tri prioritete do zaključka mandata?
V stranki bomo analizo naredili že po enem letu sodelovanja v tej vladi. Za nas je najpomembnejši zakon o dolgotrajni oskrbi, nato izredno usklajevanje pokojnin za dva odstotka brez pogoja gospodarske rasti, kar je za DeSUS zelo pomembna zadeva. Potem sta tu še demokrafski sklad in demografski urad. To so štiri teme. Če pridemo skoraj do konca tem temam, potem bi lahko pozitivno in uspešno ocenili naše delo v koaliciji.
Seveda tu nisem govoril o vseh temah in vprašanjih, ki se vežejo na našo stranko, ampak zgolj o ključnih. Izmed preostalih sta za nas najbolj pomembni gradnja domov za ostarele in potem gradnja negovalnih bolnišnic. To so projekti, ki jim v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti, in zdaj ugotavljamo, da imamo s tem težave, ker imamo premalo domov. Ob tem imamo tudi takšne domove, ki niso primerni za bivanje starejše generacije.
Je realno pričakovati spremembe glede na štirimilijardno luknjo v proračunu in slabe gospodarske obete
Nekaj sredstev, ki jih je Republika Slovenija pridobila iz sredstev za sanacijo stanja po covidu-19 od Evropske unije, bo na voljo tudi za to področje. V šestih letih deset milijard in pol evrov ni malo denarja, treba je le pravočasno pripravljati projekte, da se bodo tudi dejansko izvedli. Zapisali smo, da naj bi se zgradilo vsaj pet domov. Seveda si želim, da bi se to tudi v resnici uresničilo. Ob tem bi morali podeliti nekaj koncesij, da bi v prvi fazi rešili situacijo glede prostih postelj. Seveda bo dolgotrajna oskrba na neki način prinesla tudi manjši pritisk na domove starejših.
Na zakon o dolgotrajni oskrbi čakamo več kot desetletje. Ni nenavadno, da je minister za delo iz vrst NSi ključni rešitvi, uvedbi prispevka, po tednu dni odrekel podporo, čeprav je sodeloval pri nastanku predloga?
Tega ne moremo izpeljati, če ne bo denarja. Na kakšen način? Tisti, ki temu nasprotuje, naj pove, na kakšen način lahko to izpeljemo. Ključno vprašanje je denar, zaradi česar se je sprejem rešitve odlagal iz leta v leto. Če bo denar, bo tudi dolgotrajna oskrba. Videli bomo, kdo s figami v žepu je tisti, ki na neki način javno podpira dolgotrajno oskrbo, na drugo strani pa zavira.
Bojim se, da to ne bo šlo brez dodatnih virov. Kateri viri bodo to, v tem trenutku ne bi želel govoriti, ampak dodatni viri bodo morali priti, če želimo to zagotoviti. To je zelo pomembna zadeva za populacijo, ki jo v parlamentu najbolj zagovarjamo.
Ste pogosto v stikih z nekdanjim predsednikom stranke Karlom Erjavcem in kdaj sta se nazadnje slišala?
Z gospodom Erjavcem sva se zadnjič videla dan pred njegovim odhodom z ministrstva za obrambo. Občasno se slišiva. V končni fazi sva bila več kot 15 let kar tesna sodelavca znotraj stranke.
